Jedro

Iz listin v upravnem spisu zadeve ne izhaja, da bi toženka pred izdajo izpodbijanega sklepa tožnici omogočila izjasnitev glede dejstev, ki so odločilna za izdajo izpodbijanega sklepa, tj. glede tega, da naj bi tožnica na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Kranju, pod I P 173/2020 z dne 5. 7. 2023, pridobila premoženje skupne vrednosti 100.000,00 EUR. Tekom upravnega postopka pred toženko tožnica posledično ni mogla uveljavljati, da s premoženjem po omenjeni sodni poravnavi (še) ne more razpolagati, ugotovitveni postopek pa je bil tako, kot to utemeljeno izpostavlja tožnica, izveden pomanjkljivo in s kršitvijo tožničinih pravic.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Krškem, št. Bpp 470/2019 z dne 27. 5. 2024, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višja stroškovna zahteva tožeče stranke se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijanim sklepom odločila, da je tožnica dolžna povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v znesku 2.782,35 EUR, v roku in na način, določen v izreku izpodbijane odločbe.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožnici s toženkino odločbo, št. Bpp 470/2019 z dne 17. 10. 2019, dodeljena BPP za sestavo in vložitev tožbe zoper A. A., za zastopanje na prvi stopnji v tej zadevi in oprostitev plačila stroškov postopka, vključno s postopkom mediacije. Zadeva je tekla pred Okrožnim sodiščem v Kranju, pod opr. št. I P 173/2020. S toženkino odločbo, št. Bpp 523/2019, je bila pokojni B. B. dodeljena BPP za vložitev tožbe zoper dediča A. A., zaradi ugotovitve obsega zapuščine po pokojnem C. C., za zastopanje pred sodiščem prve stopnje, postopek mediacije in oprostitev plačila stroškov postopka. Tudi ta zadeva je tekla pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I P 173/2020. Iz naslova BPP so bili izplačani stroški odvetniške družbe v znesku 5.298,80 EUR, po sklepu o odmeri stroškov z dne 4. 8. 2023, ko sta se stroškovnika odvetniške družbe pod št. Bpp 470/2019 in Bpp 523/2019 združila in je bilo o stroških odločeno z enim sklepom. Dne 9. 10. 2023 je bilo izplačanih še 265,91 EUR nagrade in stroškov mediatorja, skupno so bili izplačani stroški 5.564,71 EUR. Toženka se sklicuje na peti odstavek 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in ugotavlja, da iz sodne poravnave Okrožnega sodišča v Kranju, I P 173/2020 z dne 5. 7. 2023, izhaja, da je tožnica pridobila premoženje, saj je na podlagi te poravnave prejela številne nepremičnine in denarni znesek, skupaj v vrednosti 100.000,00 EUR, kar vse izhaja iz sodne poravnave in dednega dogovora. Ker je tožnica pridobila premoženje, je na navedeni pravni podlagi dolžna povrniti Republiki Sloveniji polovico stroškov, ki so bili izplačani iz naslova BPP.

3.Tožnica se z izpodbijanim sklepom (ki ga sicer poimenuje kot odločbo - op. sodišča) ne strinja in vlaga tožbo. Uveljavlja, da so v priznane stroške zajeti tudi stroški za pokojno B. B. Tožnica ni izključna dedinja po pok. B. B., saj je po njej dedoval tudi tožničin brat A. A., pri čemer bo tožnica podedovala manj kot njen brat, zato si tudi dolgove delita po ključu 1/3 tožnica, 2/3 A. A. Toženka od tožnice zahteva vračilo 1/2 izplačanih sredstev, pri čemer pa za to ne obstaja podlaga, ker tožnica ni dedovala celotne zapuščine po pok. B. B.

4.Izpodbijani sklep je tudi preuranjen. Tožnica (ki ni upravičenka do BPP po obeh zadevah BPP) še ni pridobila premoženja na podlagi sodne poravnave, sklenjene v zadevi I P 173/2020. Iz 1. točke te izhaja, da se nanaša tudi na dedni dogovor v zapuščinskem postopku, D 112/2023, pri Okrajnem sodišču v Krškem. Sodna poravnava oz. dedni dogovor je stopil v veljavo šele 3. 7. 2023, ko jo je odobrila Mestna Občina Krško. Dne 22. 9. 2023 je bil po opravljeni poravnavi v zadevi D 75/2019 izdan sklep o dedovanju, dne 16. 10. 2023 pa še popravni sklep. Dne 15. 11. 2023 je bil izdan sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sklepa o dedovanju in popravnega sklepa, dne 5. 12. 2023 je bil tožnici vročen poziv za odgovor na pritožbo (vloženo s strani Mestne občine Krško), tega je tožnica podala 18. 12. 2023. Višje sodišče v Ljubljani (pred katerim se pod II Cp 86/2014 vodi navedena zadeva) o pritožbi še ni odločilo. Zapuščinski postopek, na podlagi katerega naj bi tožnica pridobila premoženje, tako še ni pravnomočno zaključen.

5.Denarni znesek iz sodne poravnave tudi ne dosega višine zneska, ki naj bi ga morala vrniti tožnica, pri nepremičninah pa gre za premoženje, ki bo lahko predstavljalo določeno vrednost šele po prodaji. Tožnica je dolžna po poravnavi plačati tudi stroške oskrbe za pokojno B. B., tudi tega zneska do prodaje nepremični ne more plačati.

6.Upravni organ mora strankam omogočiti, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev (načelo zaslišanja stranke iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP), zavezuje ga tudi načelo varstva pravic strank (7. člen ZUP). Toženka ni popolno izvedla ugotovitvenega postopka in ni preverila, ali tožnica z nepremičninami lahko razpolaga ter ali ima od njih kakršnokoli korist.

7.Tožnica sodišču zato predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži plačilo njenih stroškov postopka.

8.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise zadeve.

K I. točki izreka

9.Tožba je utemeljena.

10.V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka tožnici na podlagi petega odstavka 48. člena ZBPP naložila povrnitev stroškov, izplačanih iz naslova BPP.

11.Tožnica v tožbi med drugim izpostavlja načelo zaslišanja stranke ter izpostavlja, da toženka v ugotovitvenem postopku ni preverila, ali tožnica z nepremičninami lahko razpolaga ter ali ima od njih kakršnokoli korist.

12.Iz 9. člena ZUP izhaja temeljno načelo upravnih postopkov (načelo zaslišanja stranke), skladno s katerim je treba, preden se izda odločba, stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (prvi odstavek); organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek). Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. iz sklepa, X Ips 326/2014 z dne 25. 11. 2015) izhaja, da se stranka lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev, ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno. Možnost izjave pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. To pravico pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena, in če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla. Vrhovno sodišče RS je hkrati opozorilo, da se pravica do izjavljanja ne nanaša le na dejanske, temveč tudi na pravne vidike zadeve. Namen pravice do izjavljanja je namreč zagotoviti vsakomur, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev upravnega organa. Na to odločitev pa, poleg pravno relevantnih dejstev, vpliva tudi odločitev, katere pravne norme bo upravni organ uporabil in kako jih bo razlagal.

13.Iz listin v upravnem spisu zadeve ne izhaja, da bi toženka pred izdajo izpodbijanega sklepa tožnici omogočila izjasnitev glede dejstev, ki so odločilna za izdajo izpodbijanega sklepa, tj. glede tega, da naj bi tožnica na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Kranju, pod I P 173/2020 z dne 5. 7. 2023, pridobila premoženje skupne vrednosti 100.000,00 EUR. Tekom upravnega postopka pred toženko tožnica posledično ni mogla uveljavljati, da s premoženjem po omenjeni sodni poravnavi (še) ne more razpolagati, ugotovitveni postopek pa je bil tako, kot to utemeljeno izpostavlja tožnica, izveden pomanjkljivo in s kršitvijo tožničinih pravic.

14.Sodišče po povedanem sodi, da je toženka v postopku izdaje izpodbijanega sklepa kršila tožničino pravico do izjave, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), ki že sama po sebi narekuje odpravo izpodbijane odločbe.

15.Ne glede na navedeno sodišče dodaja še, da se sodna poravnava, na katero se sklicuje toženka, v bistvenem delu nanaša na premoženje po pok. C. C. in po pok. B. B. Realizacija te poravnave je tako vezana na zapuščinski postopek po omenjenih zapustnikih. Tožnica v tožbi uveljavlja, da ta v času izdaje izpodbijanega sklepa še ni bil pravnomočno zaključen, saj je bila zoper sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Krškem, D 75/2019 z dne 22. 9. 2023, vložena pritožba, o kateri Višje sodišče v Ljubljani, pred katerim se zadeva vodi pod II Cp 86/2024, še ni odločilo. Vložitev pritožbe in vodenje pritožbenega postopka pred Višjim sodiščem v Ljubljani izhaja tudi iz listin, ki jih je tožnica priložila k tožbi, toženka pa s tem povezanih navedb tožnice tudi ne prereka. Vseh navedenih dejstev, iz katerih bi lahko izhajalo, da tožnica premoženja po sodni poravnavi, na katero se sklicuje toženka, v času izdaje izpodbijanega sklepa

16.še ni pridobila, toženka pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevala in se do njih ni opredelila. Sodišče posledično sodi, da je bilo v predmetni zadevi dejansko stanje ugotovljeno vsaj nepopolno (če že ne napačno).

17.Tožnica je predlagala, da sodišče izpodbijani sklep odpravi (brez vrnitve v ponovno odločanje), s čemer je dejansko predlagala, da sodišče v zadevi odloči v sporu polne jurisdikcije. Sodišče tožničinemu predlogu ni sledilo. Na podlagi 65. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. V obravnavanem primeru navedeni pogoji za meritorno odločanje po presoji sodišča niso podani, saj podatki postopka (ob ugotovljeni kršitvi pravice tožnice do izjave) za to ne dajejo zanesljive podlage. Ob tem sodišče izpostavlja tudi načelo delitve oblasti - s sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti. Za takšno odločanje ima sicer podlago v citirani določbi 65. člena ZUS-1, vendar le pod zakonsko določenimi pogoji in omejitvami, ki pa jih tožnica ne zatrjuje niti v obravnavani zadevi niso izkazani.

18.Sodišče je po povedanem tožbi ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. V ponovnem postopku je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava ter njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti in peti odstavek 64. člena ZUS-1).

19.Ker je sodišče tožbi ugodilo že iz predstavljenih razlogov, se ni opredeljevalo do ostalih tožbenih razlogov, ki za odločitev niso relevantni.

20.V zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

21.Tožnica je zahtevala povrnitev stroškov postopka.

22.Izrek o stroških tožnice temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

23.Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetniška družba, zato se ji v skladu z drugim odstavkom 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV (odvetniška družba je zavezanec za DDV), skupaj tako v višini 347,70 EUR. Višjo stroškovno zahteve tožnice je sodišče zavrnilo, saj za njeno priznanje podlage v veljavnih predpisih ni najti.

24.Priznane stroške je toženka dolžna tožnici povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

-------------------------------

1Glej: B. Domjan Pavlin v Zakonu o upravnem sporu s komentarjem, E. Kerševan (ur.), Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 390-3