Jedro

Sodišče je ugotovilo le, da je tovornjak za prevoz betona nevarna stvar in da za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik,ki je imel tovorno vozilo, s katerim se je zgodila delovna nezgoda, zavarovano pri drugotoženki, zato je slednjo štelo odgovorno za nastalo škodo.Ni pa se ukvarjalo dejstvom, da se lahko imetnik nevarne stvari popolnoma oprosti objektivne odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti, ali ga odvrniti (prvi odstavek 177.člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) ali, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam tudi ne izogniti, ali jih odstraniti (drugi odstavek 177.člena ZOR).

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje prisodilo tožniku odškodnino za pretrpljene telesne bolečine, z nevšečnostmi v času zdravljenja in za prestani strah, v zahtevanem skupnem znesku 920.000,00 SIT (za telesne bolečine 680.000,00 SIT in za strah 240.000,00 SIT), skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe, dne 3.7.1996 dalje, do plačila. Odmerilo je tudi pravdne stroške in sicer v znesku 219.542,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prav tako od izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila. Oboje pa je naložilo v plačilo drugotoženi stranki Z.M. d.d., pri kateri je imelo Gradbeno podjetje K. v S. G. odgovornostno proti škodi zavarovano tovorno vozilo, na katerem se je ponesrečil, dne 3.8.1993 tožnik, kot izposojeni delavec prvotoženca, gradbenega podjetnika Z.K., omenjenemu gradbenemu podjetju, za opravljanje določenih gradbenih del. Istočasno je s sklepom vzelo na znanje umik tožbe zoper prvotoženega Z.K. in zoper njega pravdni postopek ustavilo ter zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse.

Pritožuje se samo drutožena stranka zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 353.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Predlaga njeno spremembo, smiselno v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka ali pa, da se jo razveljavi in vrne zadevo v obsegu razveljavitve v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožeča stranka ni podala odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pri preizkusu zadeve na pritožbeni stopnji kakšnih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se mora paziti po uradni dolžnosti, v smislu drugega odstavka 365.člena ZPP, ni bilo ugotovljenih. Pritožba pa tudi nič ne pove, v čem vidi kakšne bistvene kršitve procesnih določb, ki bi jih naj zagrešilo sodišče prve stopnje.

Pač pa ima prav pritožba v tem, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo, ko je drugotoženko zavezalo k plačilu odškodnine. Pritrditi je treba pritožbenemu mnenju, da je sporen temelj za izplačilo vtoževane odškodnine. Res je, kar trdi pritožba, da se sodišče prve stopnje pravzaprav z ugotavljanjem samega temelja, ki ga je drugotožena stranka vseskozi osporavala, ni posebej ukvarjalo. Ugotovilo je le, da je tovornjak za prevoz betona nevarna stvar in, da za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik. Imetnik stvari pa je bil v konkretnem primeru K. - Gradbeno podjetje S.G., in ker je med pravdnimi strankami nesporno, da je slednji imel tovorno vozilo, s katerim se je zgodila delovna nezgoda, odgovornostno zavarovano pri drugotoženki, je po mnenju prve stopnje Z.M. d.d., tožniku odgovorna za nastalo škodo (stran 53 spisa). Zaključek prvostopnega sodišča, da je podana objektivna odgovornost drugotožene stranke že zato, ker je tovornjak za prevoz betona nevarna stvar, je vsekakor preuranjen.

Dejstvo je, da se lahko imetnik nevarne stvari popolnoma oprosti objektivne odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti, ali ga odvrniti (prvi odstavek 177.člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) ali, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam tudi ne izogniti, ali jih odstraniti (drugi odstavek 177.člena ZOR). Prav v smeri teh izjem oziroma posebnih okoliščin, zaradi katerih se svoje odgovornosti lahko vsaj deloma reši, in ki jih sodišče prve stopnje ni v zadostni meri razčistilo, se v svoji pritožbi pritožuje drugotožena stranka.

Nepojasnjena so namreč ostala nekatera vprašanja, ki se nanašajo na prevoz betona s tovornjakom, ki po oceni sodišča prve stopnje velja za nevarno sredstvo. Tako ni ugotovljeno ali je tožnik vedel, da se prevaža na delu vozila, ki za to ni namenjen in na katerem so nepritrjene posode z betonom ter da pri takem načinu prevoza lahko pride do nezgode in je zato tak način prevoza oseb nedopusten oziroma, ali se je zanj odločil na lastno odgovornost. Nadalje pa tudi ni ocenilo samega dejstva, da se je tožnik prevažal v kesonu za prevoz betona in da je ta del tovornjaka izključno namenjen za prevoz materiala ter ne za prevoz ljudi in ali lahko to vpliva celo na izgubo pravice iz zavarovanja za odškodninske zahtevke oseb, ki jim zavarovanec to omogoči ali celo odredi, da se prevažajo na delu vozila, ki ni namenjen za prevoz oseb (1.točka prvega odstavka 3.člena pogojev za zavarovanje AO).

V ponovljenem postopku naj tedaj sodišče prve stopnje razišče dejansko stanje glede opisanega odločilnega dejstva in po skrbni presoji dokazov oceni, ali obstoji kakšen od v pritožbi uveljavljanih razlogov iz 177.člena ZOR. Če bo prišlo do istega zaključka, kot do sedaj, pa naj tudi pretehta pritožbeno izvajanje zoper odločitev glede višine odškodnine za tovrstno škodo.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločilo, kot to izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 370.člena ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu tretjega odstavka 166.člena ZPP.

Določbe ZPP in ZOR so bile uporabljene kot pravna pravila.