23. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, Ljubljana, ter Zmaga Jelinčiča iz Ljubljane in drugih poslancev, na seji dne 23. septembra 2004

sklenilo:

1.Pobuda Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke za začetek postopka za oceno ustavnosti 122. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/02) se zavrže.

2.Pobuda Zmaga Jelinčiča in drugih poslancev za oceno ustavnosti 122. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki izpodbijajo 122. člen Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljevanju PoDZ-1), ker naj bi omogočal diskriminacijo med poslanci glede na njihovo število oziroma glede na število poslancev posamezne poslanske skupine, kar naj bi bilo v neskladju z 88. členom Ustave (zakonska iniciativa). Menijo, da iz pravice do zakonske iniciative izhaja tudi pravica, da poslanec, ki vloži zakonski predlog v zakonodajni postopek, sodeluje v vseh stopnjah tega postopka in da mu ta pravica ne sme biti omejevana na način, kot to določa 122. člen PoDZ-1. S tem ko PoDZ-1 v prvem odstavku 122. člena določa, da lahko zahteva splošno razpravo najmanj deset poslancev, naj bi posegal v 88. člen Ustave, saj naj bi jim bilo onemogočeno "servisiranje" predloga v vseh zakonodajnih stopnjah. Izpodbijana določba naj bi bila v neskladju tudi z 89. členom Ustave (zakonodajni postopek).

2.Državni zbor zavrača navedbe pobudnikov kot neutemeljene.

Poudarja, da izpodbijana določba v ničemer ne ovira (omejuje) zakonske iniciative poslanca. Prav tako naj ne bi bila v neskladju z 89. členom Ustave.

B. - I.

3.Na podlagi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vloži pobudo za oceno predpisa vsakdo, če izkaže svoj pravni interes. Pravni interes je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.

4.Poslanska skupina utemeljuje pravni interes z zatrjevanjem, da izpodbijana določba diskriminira poslance glede na to, kako številčni poslanski skupini pripadajo. Izpodbijana določba naj bi poslancem, ki niso člani poslanske skupine, ki bi štela najmanj deset poslancev, odvzela, oziroma omejila pravico zakonske iniciative.

5.Poslanska skupina nima na podlagi 88. člena Ustave zakonske iniciative. Z zatrjevanjem, da izpodbijana določba PoDZ-1 posega v pravico poslancev do zakonske iniciative oziroma v njihove pravice v zakonodajnem postopku, ne izkazuje neposrednega pravnega interesa iz 24. člena ZUstS. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (1. točka izreka).

B. - II.

6.Čeprav je kot pobudnica izrecno navedena poslanska skupina, so pobudo, poleg vodje poslanske skupine, podpisali vsi njeni člani. Zato je Ustavno sodišče štelo, da so pobudo poleg poslanske skupine vložili tudi na pobudi podpisani poslanci.

7.Izpodbijana določba PoDZ-1 je sestavni del zakonodajnega postopka, ki ga na podlagi 89. člena Ustave avtonomno ureja Državni zbor s poslovnikom.[1] Res je, da se zakonodajni postopek začne na podlagi pravilno vloženega zakonskega predloga s strani nosilcev zakonske iniciative. Ustava daje pravico predlaganja zakonov (zakonsko iniciativo) Vladi, poslancem in 5.000 volivcem (88. člen Ustave) ter Državnemu svetu (97. člen Ustave). Vendar te ustavne določbe ne posegajo v avtonomnost Državnega zbora glede določanja zakonodajnega postopka, razen seveda kar zadeva zakonske iniciative. Te poslovnik ne more ožiti ali drugače predpisovati (npr. ne more določiti, da sme predlagati zakone samo določeno število poslancev). Zato izpodbijana določba PoDZ-1 ne posega v pravico poslancev do predlaganja zakonov, niti je ne omejuje.

Zakonska iniciativa poslancev iz 88. člena Ustave s to določbo ni prizadeta. Zato so očitki poslancev, da je 122. člen PoDZ- 1 v neskladju z 88. členom Ustave, očitno neutemeljeni.

8.Kot že navedeno, je Državni zbor pri določanju zakonodajnega postopka avtonomen, pri čemer je seveda dolžan upoštevati ustavne določbe. Ena teh je tudi 89. člen Ustave, ki določa, da sprejema Državni zbor zakone v večfaznem postopku, če ni s poslovnikom drugače določeno. Iz PoDZ-1 izhaja, da se prva faza zakonodajnega postopka opravi s predložitvijo predloga zakona poslancem, če ni zahtevana razprava po 122. členu PoDZ-1 (121. člen PoDZ-1). Člen 122 PoDZ-1 določa, da najmanj deset poslancev lahko zahteva, da se prva faza zakonodajnega postopka opravi kot splošna razprava (razprava o razlogih, ki zahtevajo sprejem zakona). Pri tem PoDZ-1 ne izhaja iz pravice do zakonske iniciative.

Predlagatelji zakona ne morejo zahtevati splošne razprave, saj so dolžni razloge za sprejem zakona obrazložiti v predlogu za sprejem zakona, ki ga vložijo skupaj s predlogom zakona (115. člen PoDZ-1). Ta določba tudi ne ureja pravic predlagateljev zakona v zakonodajnem postopku. Ureja le, kdaj se mora opraviti prva faza zakonodajnega postopka kot splošna razprava in ne samo s predložitvijo predloga poslancem. Zakaj lahko vloži zahtevo skupina najmanj desetih poslancev in zakaj ne tudi poslanska skupina ali celo posamezen poslanec, je stvar presoje in odločitve Državnega zbora (načelo avtonomije Državnega zbora). Očitek o neskladnosti takšne ureditve z 89. členom Ustave je zato očitno neutemeljen. Prav tako ni mogoče trditi, da je s takšno ureditvijo kršeno načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Vsi poslanci so glede možnosti zahtevati splošno razpravo v enakem položaju. Zato je Ustavno sodišče pobudo poslancev zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Prvo točko izreka je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Čebulj in Janko. Drugo točko izreka je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić

Opomba:

Člen 122 se glasi: "1) Najmanj deset poslancev lahko v 15 dneh po posredovanju predloga zakona poslancem zahteva, da državni zbor opravi razpravo o razlogih, ki zahtevajo sprejem zakona ter o načelih, ciljih in poglavitnih rešitvah predloga zakona (splošna razprava). (2) Po končani splošni razpravi državni zbor sklepa o tem, ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. (3) Če državni zbor odloči, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, se zakonodajni postopek nadaljuje. (4) Če državni zbor odloči, da predlog zakona ni primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo, je zakonodajni postopek končan.