Jedro

Začasne odredbe v družinsko pravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Izdaja začasne odredbe je izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka, ki pa mora biti izkazana s stopnjo verjetnosti.

Edini pogoj za izrek ukrepa za varstvo koristi otroka je njegova ogroženost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka in odločitev sodišča prve stopnje

1.Predlagateljica je 2. 7. 2025 predlagala izdajo naslednje začasne odredbe: (1) mld. A. A., roj. ... 2017, se v varstvo, vzgojo in oskrbo dodeli materi, (2) začasni stiki med A. A. in nasprotnim udeležencem bodo potekali vsak drugi vikend, ko bi A. A. v B. na naslovu X. prevzel ob 16.00 uri in jo pripeljal v nedeljo najkasneje do 19.00 ure, vse počitnice izmenjaje pri obeh starših, z izjemo božiča, ki bi ga A. A. še naprej preživljala v B., (3) nasprotni udeleženec je dolžan za A. A. plačevati začasno preživnino 500 EUR mesečno od 20. 6. 2025 naprej na TRR predlagateljice. Podredno, za primer zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe, je predlagala, da sodišče izda sklep, s katerim se nadomesti soglasje nasprotnega udeleženca za preselitev v B. in prešolanje A. A. na OŠ v B.

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tako primarni kot podredni predlog zavrnilo, ker je ocenilo, da ni verjetno izkazana ogroženost otroka.

Povzetek pritožbenih navedb

3.Uvodoma pritožnica očita kršitev pravil postopka, ker je sodišče odločilo brez izvedbe naroka in brez upoštevanja mnenja A. A. Že samo predvideno trajanje postopka od razpada zakonske zveze jeseni 2024, ko ni pričakovati hitre rešitve zadeve, izkazuje nastanek škode in ogroža otrokov razvoj, zato je nujno, da se razmerje začasno uredi. Obrazložitev sodišča, da gre pri navedbah predlagateljice o psihičnem in ekonomskem nasilju nasprotnega udeleženca le za njene občutke, je protispisna. Predlagateljica je opisala konkretne dogodke, predlagala je svoje zaslišanje, navedbe o nasilju bi gotovo potrdila tudi A. A., ki je stara 8 let in je sposobna izraziti svoje mnenje. V konkretnem primeru so izpolnjeni tudi pogoji za izrek ukrepov po ZPND, za katere se predlagateljica ni odločila, ker ne želi zaostrovati odnosa z nasprotnim udeležencem, poleg tega tudi ne želi ostati v stanovanjski hiši, želi se preseliti v B. Predlagateljica in oba otroka se bojita nasprotnega udeleženca, ker ima orožje. Ko je A. A. povedal za orožje, je pri njej vzbudil občutek strahu in vznemirjenja. Nasprotni udeleženec se ni nikoli vključeval v vzgojo A. A. in ni opravljal nobenih gospodinjskih opravil, je manipulativen in je o zgledni očetovski vlogi očitno uspel prepričati CSD in sodišče. Januarja in februarja 2025 jo je vpričo otrok zmerjal, da je nesposobna mati, da ne zna z denarjem … Navedbe, da bi selitev A. A. v B. zanjo pomenila stres in bi bila iztrgana iz dosedanjega okolja, kjer obiskuje šolo, dejavnost in ima vrstnike, so pavšalne in splošne. Ker se A. A. o tem ni imela možnosti izjaviti, sklepa v tem delu tudi ni mogoče preizkusiti. Poleg tega CSD ni nepristranski organ, saj opravlja tudi svetovalno funkcijo v postopku predhodnega svetovanja. Glede na to, da nasprotni udeleženec doslej ni bil vključen v vzgojo in skrb za A. A., z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel nobene škode, saj bi bilo stanje enako, le stiki bi bili manj pogosti, kar mu ob dosedanji pogosti odsotnosti ne bi povzročilo škode. Ni res, da predlagateljica selitev in prešolanje v B. utemeljuje le s svojim finančnim položajem, nujen je umik iz okolja, v katerem nasprotni udeleženec nad njo in otrokom izvaja nasilje. S sklicevanjem na argumentacijo sklepa VSL IV Cp 1440/2020 z dne 21. 9. 2020 pritožnica še trdi, da jo je sodišče prikrajšalo v njeni pravici do sodnega varstva.

4.Nasprotni udeleženec na vročeno pritožbo ni odgovoril.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.V postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki, ki se tičejo varstva in vzgoje, sodišče lahko izreče ukrepe za varstvo koristi otroka (155. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ), med katere spada tudi začasna odredba, ki jo sodišče izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). V skladu z drugim odstavkom 157. člena DZ je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Ta škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ).

7.Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-410/01 z dne 14. 2. 2002 izpostavilo, da imajo začasne odredbe v družinsko pravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Izdaja začasne odredbe je izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka, ki pa mora biti izkazana s stopnjo verjetnosti.

8.Opisana izhodišča je pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje, ko je poudarilo da morajo biti koristi otroka tako akutno ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka, in da namen začasne odredbe ni v urejanju konfliktnih razmerij med staršema (in otroki) še pred koncem rednega postopka. Utemeljeno je sodišče prve stopnje tudi izpostavilo, da lahko (zlasti) začasna odredba glede zaupanja otroka v varstvo in vzgojo pomembno prejudicira končno odločitev. Po povedanem je zmotno pritožbeno stališče, da že pričakovana dolgotrajnost postopka izkazuje nastanek škode in ogroža otrokov razvoj. Pravno nepomembna je pritožbena trditev, da nasprotni udeleženec z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel nobene škode, ker že doslej ni bil vključen v varstvo in vzgojo A. A. Edini pogoj za izrek ukrepa za varstvo koristi otroka je njegova ogroženost.

9.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje predlagano začasno odredbo zavrnilo brez izvedbe naroka. Narok v postopku odločanja o začasni odredbi ni obligatoren (29.a člen Zakona o izvršbi in zavarovanju v zvezi s 100. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1). Sodišče lahko zavrne predlog za začasno odredbo, ne da bi izvedlo dokaze, ki jih je predlagal predlagatelj, če že iz trditvene podlage izhaja, da niso zatrjevane okoliščine, ki kažejo na ogroženost otroka in s tem na nujnost ukrepanja že pred končno odločitvijo. Za tak položaj gre v obravnavanem primeru.

10.V predlogu za razvezo, ureditev starševske skrbi in preživnine in v kasnejšem predlogu za izdajo začasne odredbe1 je predlagateljica navedla, da je hči v odnosu z očetom izpostavljena manipulacijam, čustvenim pritiskom, da bi jo obrnil proti materi, kar pri njej povzroča stisko in negotovost; da oče o predlagateljici širi neresnice in spodkopava njene starševske sposobnosti, da nad predlagateljico izvaja psihično nasilje, jo nadzoruje in jo spravlja v podrejen položaj; da ji je odpovedal pogodbo o zaposlitvi in ji ni izplačal odpravnine, eno leto se ni mogla zaposliti, hotel je, da je odvisna od njega; brez njene vednosti je pripravil pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij, da ji nič ne pripada; januarja in februarja jo je v prisotnost otrok zmerjal, februarja ji je že tretjič spakiral stvari; za vse je sama skrbela; bil je nestabilen, grozil s samomorom; A. A. je zaupal, kje ima shranjen ključ od omarice z orožjem2; pogosto uživa alkohol; šla je v B., a se zaradi strahu in obljub vrnila; nagovarja A. A., kje ji bo bolje; stanje je nevzdržno, se poslabšuje in ker bo postopek dolgo trajal so pogoji za regulacijsko začasno odredbo.3

11.Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da predlagateljica z navedenimi trditvami ni z verjetnostjo izkazala takšne ogroženosti otroka, ki bi narekovala izdajo predlagane začasne odredbe oziroma da bi šlo za tako nujen primer, ko bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode. Takšno je tudi mnenje CSD, ki je na podlagi razgovora z udeležencema, v katerem je predlagateljica navajala v bistvenem enake razloge kot v predlogu za izdajo začasne odredbe, ni našel razlogov za takojšnjo zaupanje A. A. v varstvo in vzgojo predlagateljici (in posledično selitev A. A. v B.) in njeno takojšnje prešolanje. Po mnenju CSD bi načrtovana selitev predstavljala veliko spremembo, stres in psihično obremenitev za A. A., saj je na sedanje okolje v C. navezana, gre za njen primarni dom, kjer obiskuje šolo, ima vzpostavljene vrstniške odnose ipd. Iz mnenja, kar je bistveno, še izhaja, da situacija v družini, ko starša ne komunicirata, A. A. zagotovo ni v korist, da je pa noben od njiju ne ogroža. Navedbe v mnenju CSD se štejejo za izpovedbo osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje (108. člen ZNP-1), CSD je vir dejstev o otroku /družini in hkrati nekdo, ki razpolaga s strokovnim znanjem in izkušnjami, ki ga približujejo položaju sodnega izvedenca. Pritožbeni očitek, da CSD ni nepristranski organ, ker opravlja tudi svetovalno funkcijo v postopku predhodnega svetovanja, ni utemeljen. Vprašanje kolizije bi bilo lahko aktualno, če bi bil na primer tudi predlagatelj, ne le zakoniti udeleženec postopka.

12.Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

Zveza: