Jedro

Pravni pouk, po katerem teče rok za vložitev ugovora zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajni pogodbe „za druge osebe“ od dneva objave sklepa, se nanaša na upnike, ki so prijavili svojo udeležbo v postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor A., d.o.o. z dne 7. 9. 2018 (red. št. 228) zoper sklep naslovnega sodišča z dne 23. 8. 2018 (red. št. 227) zavrže. 2. Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo družba A. d.o.o. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi ugovoru A. d.o.o. z dne 7. 9. 2018 ter zavrne upraviteljev predlog za izdajo soglasja sodišča k prodajni pogodbi.

3. Sodišče prve stopnje je posredovalo pritožbo upraviteljici, ki je navedla, da pritožnik nima procesne legitimacije za vložitev ugovora, saj ni upnik stečajnega dolžnika.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik vlaga pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je to zavrglo njegov ugovor zoper sklep naslovnega sodišča z dne 23. 8. 2018. S sklepom z dne 23. 8. 2018 je sodišče dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 16. 8. 2018, katere predmet je prodaja nepremičnine ID znak 000 1259/3, z oceno v višini 181.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da so stranke glavnega postopka po 56. členu ZFPPIPP zgolj upniki, ki v postopku uveljavljajo terjatve do insolventnega dolžnika in insolventni dolžnik, če zakon za posamezni postopek tako določa. Ker A. d.o.o. v predmetnem stečajnem postopku ni prijavil terjatve, je ugotovilo, da je ugovor vložila oseba, ki ni imela te pravice, zato ga je kot nedovoljenega zavrglo.

6. Pritožnik v pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep navaja, da je sklep sodišča prve stopnje z dne 23. 8. 2018 vseboval očitno napačni pravni pouk. Le-ta je imel namreč sledečo vsebino: "Proti temu sklepu je dovoljeno vložiti ugovor v 15 dneh. Rok za vložitev ugovora teče za osebe, ki se jim ta sklep vroči, od dneva vročitve, za druge osebe pa od objave tega sklepa." Pritožnik opozarja, da je sodišče v pravnem pouku navedlo, da lahko podajo ugovor tudi druge osebe, ne zgolj dolžnik in upravitelj, ki jima je bil sklep vročen. Zato meni, da je bil pravni pouk napačen in zavajajoč ter ne sme imeti negativnih posledic za pritožnika, ki se je nanj zanesel. 7. Po presoji pritožbenega sodišča je neutemeljen očitek, da je vseboval sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 23. 8. 2018 napačen pravni pouk. Pravni pouk, po katerem teče rok za vložitev ugovora za druge osebe od dneva objave sklepa, se nanaša na upnike, ki so prijavili svojo udeležbo v postopku (56. člen ZFPPIPP). Prav iz tega razloga, ker nastopa v stečajnem postopku veliko število upnikov je bilo za glavni postopek zaradi insolventnosti sprejeto splošno pravilo, po katerem se pisanja ne vročajo strankam postopka, temveč se objavijo po spletnih straneh po 122. členu ZFPPIPP. Kot je razvidno iz sedaj obravnavane pritožbe pritožnik ne izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni prijavil terjatve v tem stečajnem postopku. V skladu z določbo 56. člena ZFPPIPP torej ni upravičen opravljati procesnih dejanj, saj ni upnik v tem postopku. Pravni pouk, da teče rok za vložitev ugovora za druge osebe od objave tega sklepa, torej ni zavajajoč, temveč se ne nanaša na pritožnika, ampak na upnike v tem stečajnem postopku.

8. Pritožnik se nadalje sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča v zadevah III Ips 35/2014 in II Ips 279/2013, vendar pa spregleda, da se nanaša navedena sodna praksa na drugačne primere. V zadevi III Ips 35/2014 je Vrhovno sodišče štelo, da ne sme biti v škodo stranke, če se odvetnik zanese na zavajajoč pravni pouk iz katerega izhaja, da se lahko vloži vloga po pošti, čeprav je ZFPPIPP za odvetnike predpisal obvezno elektronsko vlaganje vlog. V zadevi II Ips 279/2013 pa je sodišče obravnavalo vprašanje odškodninske odgovornosti države za delo sodišča zaradi napačnega pravnega pouka, v katerem je bila izključena možnost vložitve pritožbe, saj naj bi se ji stranke odpovedale. Gre torej za drugačna primera od sedaj obravnavanega. V sedaj obravnavani zadevi namreč ne gre za primer, ko bi imel pritožnik pravico do pritožbe, pa te ne bi (pravočasno) vložil zaradi napačnega, nepopolnega oziroma zavajajočega pravnega pouka.

9. Sicer pa je obsežna sodna praksa tudi že izrekla, da celo napačen pravni pouk stranki ne more podeliti pravice do pritožbe, če ji te pravice zakon ne daje (primerjaj I Cpg 739/2010, I Cp 1778/2016, I Cp 1838/2016, II Cpg 541/2017).

10. Glede na to da pritožnik odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju ugovora ni uspel omajati, pritožbeno sodišče ni obravnavalo pritožbenih navedb pod III. točko, saj se nanašajo na vsebino sklepa z dne 23. 8. 2018. Pritožbeno sodišče še dodaja, da za presojo predmetne pritožbe tudi ni odločilno kakšen pravni pouk ima sedaj izpodbijani sklep, saj je pritožnik vložil pravilno pravno sredstvo, ki ga je pritožbeno sodišče vsebinsko obravnavalo.

11. Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.