Jedro

Ker brušenje kovinske konstrukcije in premaz z zaščitno barvo ni bilo predmet gradbene pogodbe, neizpolnitev tega ne more pomeniti pomanjkljivosti pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti.

Ker tožena stranka ni podala trditev o tem, kdaj je pregledala izvršeno delo in kdaj je o napakah obvestila izvajalca, je njen ugovor znižanja plačila nesklepčen.

Pravna posledica neizpolnitve pogodbene obveznosti je v skladu s 103. členom OZ zahtevek na izpolnitev obveznosti ali pod določenimi pogoji odstop od pogodbe, v vsakem primeru pa lahko pogodbi zvesta stranka zahteva tudi povračilo škode. V konkretnem primeru se tožena stranka s trditvijo o neizpolnitvi pogodbene obveznosti upira denarnemu zahtevku tožeče stranke, kar pomeni, da lahko z ugovorom uveljavlja le odškodnino. Ker tožena stranka ni podala trditev o tem, kolikšna škoda ji je nastala zaradi neizpolnitve sporne obveznosti, je njen ugovor nesklepčen.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v 1. točki izreka spremeni tako, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 60701/2008, z dne 11. 09. 2008 tudi v 1. in 3. točki izreka, v 2. točki izreka pa tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema te odločbe povrniti pravdne stroške v višini 864,26 EUR, v primeru zamude s plačilom pa tudi zakonske zamudne obresti od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

2. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 469,83 EUR, v primeru zamude s plačilom pa tudi zakonske zamudne obresti od dneva po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 60701/2008, z dne 11. 09. 2008 razveljavi tudi v dajatvenem in stroškovnem delu in se tožbeni zahtevek zavrne (1. točka izreka). Posledično je sklenilo, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni od prejema odločbe toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 887,97 EUR, v primeru zamude s plačilom pa tudi zakonske zamudne obresti od prvega dne po preteku 15-dnevnega roka dalje do plačila (2. točka izreka).

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da ohrani v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 60701/2008, z dne 09. 11. 2008, toženi stranki pa naloži v plačilo nastale stroške, v roku 15 dni, po preteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila; podrejeno temu pa, da pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, toženi stranki pa naloži v plačilo nastale pritožbene stroške, v roku 15 dni, po preteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Pritožba tožeče stranke je bila v skladu z določbo 1. odstavka 344. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vročena toženi stranki, ki pa nanjo ni podala odgovora.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka v pritožbi izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da so bila dela, ki jih je izvedla, pomanjkljiva, te pomanjkljivosti pa niso bile odpravljene.

V zvezi s prvo pomanjkljivostjo - brušenjem kovinske konstrukcije in premazom z zaščitno barvo - tožeča stranka opozarja na svoje trditve v pripravljalni vlogi z dne 17. 02. 2009, da ji je bil naročen zgolj preplesk z antikorozijskim premazom, ne pa tudi končni oplesk, ki je potreben za popolno zaščito konstrukcije, kar ji kot pomanjkljivosti pri izvedbi pogodbenih del očita tožena stranka. Sodišču prve stopnje očita, da se do teh trditev sploh ni opredelilo, temveč je sledilo zgolj priči D., ki je izpovedal o posameznih pomanjkljivostih. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje na tem mestu napačno uporabilo pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in tako zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da trditve tožeče stranke, da brušenje kovinske konstrukcije in premaz z zaščitno barvo ni bilo predmet pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, tožena stranka ni zanikala, zato bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbo 2. odstavka 214. člena ZPP te trditve tožeče stranke šteti za priznane, ne pa glede njih izvajati dokazni postopek. Ker torej brušenje kovinske konstrukcije in premaz z zaščitno barvo ni bilo predmet gradbene pogodbe med pravdnima strankama, neizpolnitev tega tudi ne more pomeniti pomanjkljivosti pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti.

V zvezi z drugo pomanjkljivostjo tožeča stranka v pritožbi navaja, da so bili vertikalni nosilci dejansko nekoliko zviti, vendar je to napako odpravila že v decembru 2007, zato v tem smislu ni mogoče govoriti, da napaka ni bila odpravljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožbeni očitek, ki se nanaša na napake na vertikalnih stebrih, utemeljen, vendar iz drugačnih razlogov, kakor jih navaja pritožnik. V okviru preizkusa po uradni dolžnosti je namreč pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje tudi na tem mestu zmotno uporabilo materialno pravo. Tožena stranka je v zvezi z vertikalnimi stebri z ugovorom uveljavljala jamčevalni zahtevek znižanja plačila. Materialnopravna predpostavka za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka je v skladu s 1. odstavkom 633. člena v zvezi s 660. členom Obligacijskega zakonika (OZ) pravočasno obvestilo izvajalca o ugotovljenih napakah. V ta namen mora stranka, ki uveljavlja napake, v konkretni zadevi torej tožena stranka, podati trditve o tem, kdaj je pregledala izvršeno delo in kdaj je o napakah obvestila izvajalca. Teh trditev tožena stranka do konca postopka pred sodiščem prve stopnje ni postavila, zato je njen ugovor znižanja plačila v tem delu nesklepčen in ga je kot takega treba zavrniti.

Glede tretje pomanjkljivosti – neizpolnitve obveznosti podati izjave in ateste v skladu s 16. členom gradbene pogodbe – tožeča stranka v pritožbi navaja, da je tožena stranka niti v odstopu od pogodbe z dne 02. 04. 2008 ni pozvala k podaji le-teh, zaradi česar zahtevek tožene stranke po znižanju plačila ni utemeljen. Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka s trditvijo o neizročitvi izjav in atestov uveljavlja ugovor neizpolnitve ene od obveznosti, prevzete z gradbeno pogodbo. Pravna posledica neizpolnitve pogodbene obveznosti je v skladu s 103. členom OZ zahtevek na izpolnitev obveznosti ali pod določenimi pogoji odstop od pogodbe, v vsakem primeru pa lahko pogodbi zvesta stranka zahteva tudi povračilo škode. V konkretnem primeru se tožena stranka s trditvijo o neizpolnitvi pogodbene obveznosti upira denarnemu zahtevku tožeče stranke, kar pomeni, da lahko z ugovorom uveljavlja le odškodnino. Pri tem pa tožena stranka ne poda trditev o tem, kolikšna škoda ji je nastala zaradi neizpolnitve sporne obveznosti. Zato pritožbeno sodišče sodi, da je ugovor tožene stranke tudi v tem delu nesklepčen.

Pritožbena navedba tožeče stranke, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni odstopila od pogodbe, je po presoji pritožbenega sodišča nelogična, saj tožeča stranka ravno na (veljavni) pogodbeni podlagi utemeljuje svoj tožbeni zahtevek. Zato je pritožbeno sodišče ta pritožbeni očitek kot neutemeljen zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP). Na podlagi povedanega je zaključilo, da je ugovor tožene stranke v celoti neutemeljen in posledično tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen. Posledično je pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v 1. točki izreka spremenilo tako, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 60701/2008, z dne 11. 09. 2008 tudi v 1. in 3. točki izreka (358. člen ZPP).

Ker je pritožbeno sodišče spremenilo odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, je moralo v skladu z določbo 2. odstavka 165. člena ZPP odločiti tudi o stroških vsega postopka. Tožeča stranka je s svojim tožbenim zahtevkom v celoti uspela, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti njene pravdne stroške. Slednje je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika tožeče stranke, Odvetniške tarife, Zakona o davku na dodano vrednost in Zakona o sodnih taksah. Tožeči stranki je tako priznalo 400 odvetniških točk za sestavo pripravljalne vloge z dne 17. 02. 2009, 100 odvetniških točk za udeležbo na naroku 09. 03. 2009, 200 odvetniških točk za udeležbo na naroku 14. 09. 2009, 200 odvetniških točk za udeležbo na naroku 19. 10. 2009, 100 odvetniških točk za porabljen čas med zastopanjem na zadnjem naroku in 400 odvetniških točk za sestavo pripravljalne vloge z dne 17. 09. 2009, skupno torej 1.400 odvetniških točk, kar skupaj z 20 % DDV predstavlja znesek 771,12 EUR. Tožeči stranki je priznalo tudi stroške kilometrine na relaciji Maribor – Ljubljana – Maribor (134 km x 2 x 0,29 EUR) v višini 77,72 EUR in 2 % materialne stroške v višini 15,42 EUR. Ni pa pritožbeno sodišče tožeči stranki priznalo nagrade za dve konferenci s stranko, saj je ta nagrada že zajeta v nagradi za sestavo pripravljalne vloge, prav tako tudi ne nagrade za prejem sodne odločbe in poročilo stranki, saj je ta nagrada že vsebovana v nagradi za sestavo pritožbe. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da znašajo pravdni stroški tožeče stranke 1.053,19 EUR, zato je bilo treba spremeniti tudi 2. točko izreka izpodbijane sodbe, in sicer tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15-ih dneh plačati stroške pravdnega postopka v višini 864,26 EUR, v primeru zamude s plačilom pa tudi zakonske zamudne obresti od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Tožeča stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti tudi stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena v zvezi z 2. odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo 500 odvetniških točk za sestavo pritožbe, kar skupaj z 20 % DDV prestavlja znesek 275,40 EUR, 2 % materialne stroške v višini 5,50 EUR in sodno takso za napoved pritožbe v višini 188,93 EUR. Tožena stranka je tako dolžna tožeči stranki v 15-ih dneh povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 469,83 EUR, v primeru zamude s plačilom pa tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od dneva po poteku izpolnitvenega roka do plačila.