Jedro

Vrednost izpodbijanega dela sodbe za nobenega tožnika ne presega 40.000 EUR, zato revizije ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožniki so v petnajstih dneh dolžni povrniti drugi toženki stroške revizijskega postopka, odmerjene na 1.011,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka petnajstdnevnega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Dne 7. 10. 2003 je na šolskem izletu ..., ki ga je organizirala druga toženka, umrl 11-letni D. K., sin oziroma brat tožnikov. Pri sestopu navzdol je padel in se tako poškodoval, da je umrl. Tožniki so uveljavljali odškodnino za duševne bolečine zaradi smrti družinskega člana (180. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ), prva dva tožnika pa tudi odškodnino za premoženjsko škodo. Prva toženka je leta 2004 že izplačala nesporni del odškodnine v znesku 8,250.000 SIT.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo odgovornost druge toženke za nastalo škodo in prispevek pokojnega otroka v višini 20 %. Toženi stranki je ob upoštevanju že plačane odškodnine naložilo še plačilo odškodnine vsem tožnikom skupaj v znesku 50.375,98 EUR, od tega obema toženkama skupaj nerazdelno 45.789,36 EUR, drugi toženki pa še 4.586,62 EUR. Prvemu tožniku je prisodilo 16.005,63 EUR odškodnine, drugi tožnici 15.434,75 EUR odškodnine, tretji tožnici 11.067,80 EUR odškodnine in četrtemu tožniku 7.867,80 EUR odškodnine, višje tožbene zahtevke pa je zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbe vseh pravdnih strank in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

4. Tožeča stranka je vložila (direktno) revizijo in navedla revizijsko sporno vrednost 99.899,55 EUR. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Trdi, da je pokojnemu otroku neutemeljeno pripisana 20 % soodgovornost in da je vsem tožnikom prisojena prenizka odškodnina za nepremoženjsko škodo. Predlaga, da se vsem tožnikom prisodi zahtevana odškodnina, to je prvemu tožniku 40.000 EUR, drugi tožnici 50.000 EUR in tretjemu ter četrtemu tožniku vsakemu po 25.000 EUR.

5. Revizija je bila vročena obema toženkama. Druga toženka je na revizijo odgovorila in predlagala zavrženje revizije kot nedovoljene, sicer pa njeno zavrnitev in predlagala povrnitev revizijskih stroškov.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Tožeča stranka je vložila revizijo in kot vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe navedla znesek 99.899,55 EUR. Vendar taka navedba skupne sporne vrednosti zahtevkov vseh tožnikov ni pravilna. V tej pravdi so štirje tožniki, ki so navadni (formalni) sosporniki v smislu 2. točke prvega odstavka 191. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj vsak od njih uveljavlja od tožene stranke odškodnino za svojo škodo. V takem primeru subjektivne kumulacije zahtevkov se v zvezi s pravico do revizije v skladu s prvim in drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednosti zahtevkov tožnikov ne seštevajo, temveč je odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka oziroma izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. V tako ureditev subjektivne kumulacije zahtevkov peti odstavek 367. člena ZPP ne posega.(1) Procesnopravna razmerja več strank na aktivni ali pasivni strani, združena v skupno razpravljanje in odločanje, ohranjajo vsako svojo identiteto, vsak sospornik vodi svojo pravdo samostojno in neodvisno od drugih ter pravice do revizije ne pridobi zgolj zato, ker je bilo o njegovih sporih odločeno z eno odločbo.

8. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe za vsakega tožnika presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP), sicer pa le, če jo predhodno dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP). V obravnavanem primeru revizija ni bila dopuščena, vrednost izpodbijanega dela za vsakega tožnika posebej pa ne presega 40.000 EUR. Za prvega tožnika je v tožbi in v reviziji zahtevano 40.000 EUR odškodnine, prisojeno pa je bilo 13.834,75 EUR, torej je zanj vrednost izpodbijanega dela 26.165,25 EUR. Za drugo tožnico je zahtevano 50.000 EUR odškodnine, prisojeno pa 15.434,75 EUR, torej je zanjo vrednost izpodbijanega dela 34.365,25 EUR. Za tretjo tožnico je zahtevano 25.000 EUR odškodnine, prisojeno pa 11.067,80 EUR, torej znaša zanjo vrednost izpodbijanega dela 13.932,20 EUR. Za četrtega tožnika je zahtevano 25.000 EUR odškodnine, prisojeno pa 7.867,80 EUR, torej znaša zanj vrednost izpodbijanega dela 17.132,20 EUR. Ker torej ni podlage za dovoljenost revizije tožeče stranke ne po drugem odstavku 367. člena ZPP in ne po tretjem odstavku 367. člena ZPP, je revizijsko sodišče nedovoljeno revizijo zavrglo (377. člen ZPP).

9. Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato mora sama kriti svoje revizijske stroške in povrniti nasprotni stranki njene revizijske stroške. Stroške odgovora na revizijo druge toženke je revizijsko sodišče odmerilo na podlagi 154., 155. in 165. člena ZPP po stroškovniku in po Odvetniški tarifi na 1.011,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Op. št. (1): Primerjaj npr. sklepe Vrhovnega sodišča: II DoR 245/2009, II Ips 897/2009, II Ips 272/2010.