Jedro

Načelo neposrednosti, ki ga zagotavlja določba prvega odstavka 355. člena ZKP, pomeni, da je sodišče dolžno na glavni obravnavi ustno obravnavati celotno procesno gradivo oziroma napraviti ogled gradiva, ki se v spisu nahaja v elektronski obliki. Obtožencu je na tak način zagotovljena pravica do učinkovite obrambe. Glede na zgoraj izpostavljeno, sodišče druge stopnje ne more odreči tehtnosti pritožbeni navedbi, da na glavni obravnavi niso bili izvedeni vsi dokazi, ki so bili temelj za sprejem izpodbijane odločitve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je Okrožno sodišče v Ljubljani obtoženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena Kazenskega zakonika (KZ-1B). Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen deset mesecev zapora s preizkusno dobo petih let. Na podlagi petega odstavka 176. člena KZ-1 je obtoženemu odvzelo trdi disk in USB ključ in na podlagi prvega odstavka 73. člena KZ-1 računalnik znamke Dell. Obtoženca je na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka ter odločilo, da nagrada in potrebni izdatki njegovega zagovornika po uradni dolžnosti bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo se je pritožil obtoženčev zagovornik iz pritožbenih razlogov zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Bistvo pritožbenih navedb se nanaša na izvedbo dokaznega postopka, v katerem po očitku pritožnika sodišče prve stopnje ni prebralo zbranega procesnega gradiva, niti ni naredilo vpogled v elektronsko gradivo, v posledici česar obtožencu na glavni obravnavi ni bilo predočeno, kaj se v elektronskem gradivu nahaja. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 23. 4. 2019 izhaja, da je sodišče „vpogledalo“ kazensko ovadbo s prilogami, zapisnik preiskavi podatkov elektronske naprave, zapisnike o zasegu predmetov in kazenski list za obtoženega. V skladu z ustaljeno sodno prakso (sodbe Vrhovnega sodišča I Ips 147/2003, I Ips 205/2005 in I Ips 279/2005) „vpogled“ v listino ne predstavlja izvedbe dokaza s prebranjem listine, kot to določa prvi odstavek 339. člena ZKP. Na tem mestu sodišče druge stopnje pojasnjuje, da kazenska ovadba policije ni dokaz v kazenskem postopku (razen pri kaznivem dejanju po členu 283 KZ-1), zato se kazenske ovadbe na glavni obravnavi ne bere, še manj se je ne „vpogleda“. Dokazovanje z listinskim gradivom, ki se ne more prebrati, npr. skice, fotografije, predmeti, se izvede z njihovim ogledom oziroma pregledom, kar se prav tako vpiše v zapisnik o glavni obravnavi. Listinska dokumentacija, ki ni bila prebrana, ogledana ali njena vsebina ni bila povedana v dokaznem postopku, ne more biti podlaga za izdajo sodbe (tako mag. Štefan Horvat: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, str. 708). Po določbi prvega odstavka 355. člena ZKP lahko sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi. Kot je bilo v tej odločbi že izpostavljeno, je iz zapisnika o glavni obravnavi razvidno, da je sodišče „vpogledalo“ kazensko ovadbo s prilogami, med katerimi so tudi priloge A1 do A5. Nadalje iz navedenega zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da takšnemu načinu izvedbe dokaznega postopka niti obtoženec niti njegov zagovornik nista ugovarjala, niti nista zahtevala, da se elektronsko gradivo ogleda. Kljub temu se sodišču druge stopnje, po pregledu zbranega spisovnega gradiva, poraja dvom v to, ali so bile priloge A1 do A5, ki naj bi vsebovale sporno slikovno gradivo, na glavni obravnavi predmet dokazovanja. Embalaža, v kateri naj bi se nahajalo sporno slikovno gradivo (disk, na katerem naj bi se nahajale fotografije mladoletnih oseb in USB ključek v obliki kitare), je bila namreč zaprta, kar napotuje sodišče druge stopnje na zaključek, da od vložitve kazenske ovadbe na ODT Ljubljana, te embalaže ni nihče odpiral. Identično ugotavlja pritožbeno sodišče tudi glede zgoščenk, ki so pripete posameznim listinam v spisu. Slednje so se do predložitve spisa Višjemu sodišče v Ljubljani, nahajale v originalno zaprtih kuvertah, označenih s policijskimi oznakami, kar prav tako napotuje na sklepanje, da kuvert od tedaj, ko so vanje policisti zapečatili zgoščenke, ni nihče odpiral. Določba prvega odstavka 355. člena ZKP nalaga sodišču prve stopnje, da na glavni obravnavi ustno pretrese vse dokazno gradivo, kar pomeni, da kot podlago za izrečeno sodbo ni mogoče uporabiti dokazov, ki se sicer nahajajo v spisu, niso pa bili izvedeni in pretreseni na glavni obravnavi. Po presoji pritožbenih navedb, ki se nanašajo na vpogled elektronskega gradiva, se sodišču druge stopnje poraja resen dvom o tem, ali je sodišče prve stopnje elektronsko gradivo, ki se nahaja v prilogah A1 do A5 in na zgoščenkah, ki so pripete posameznim listinam v spisu, na glavni obravnavi res ogledalo.

5. Načelo neposrednosti, ki ga zagotavlja določba prvega odstavka 355. člena ZKP, pomeni, da je sodišče dolžno na glavni obravnavi ustno obravnavati celotno procesno gradivo oziroma napraviti ogled gradiva, ki se v spisu nahaja v elektronski obliki. Obtožencu je na tak način zagotovljena pravica do učinkovite obrambe. Glede na zgoraj izpostavljeno, sodišče druge stopnje ne more odreči tehtnosti pritožbeni navedbi, da na glavni obravnavi niso bili izvedeni vsi dokazi, ki so bili temelj za sprejem izpodbijane odločitve.

6. Glede na povedano je sodišče druge stopnje na podlagi določila prvega odstavka 392. člena ZKP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izvesti dokaze kot to določa 339. člen ZKP in sicer listinske dokaze prebrati oziroma povzeti njihovo vsebino, elektronsko gradivo, ki je bilo obtoženemu zaseženo ob hišni preiskavi, pa si v navzočnosti strank in zagovornika ogledati, čeprav stranke in zagovornik tega izrecno ne bodo zahtevali. Ob upoštevanju in vrednotenju vseh okoliščin in dejstev, na katere je opozorilo pritožbeno sodišče, bo moralo o zadevi ponovno odločiti ter v zvezi s tem navesti jasne in prepričljive razloge.

7. Glede na odločitev, ki jo je sprejelo pritožbeno sodišče, ostalih pritožbenih navedb ni presojalo.