Jedro

ZGD-1 v prvem odstavku 614. člena določa, da stroške postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja skupaj s stroški skupnih zastopnikov predhodno krije prevzemna družba (nasprotni udeleženec). Sem spadajo tudi stroški za delo poravnalnega odbora. Citirana določba je hkrati pravilo za odločitev o končnih stroških postopka, razen v primeru izjeme iz drugega stavka prvega odstavka 614. člena ZGD- 1. V primeru te izjeme stroške postopka, tudi stroške za delo poravnalnega odbora, končno krije predlagatelj.

Poravnalni odbor nima statusa sodnega izvedenca, kot ga opredeljuje. Poravnalni odbor je poseben (procesni) organ postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja, ki ima (primarno) procesni položaj izvedenca, hkrati pa ima tudi nekaj sodnih pristojnosti. Vloga poravnalnega odbora je v tem, da kot organ, ki je sestavljen iz strokovnjakov, v sodnem postopku pripravi mnenje za preizkus menjalnega razmerja, pri čemer z močjo strokovne avtoritete skuša udeležence prepričati, da sprejmejo soglasno rešitev spora. Edine »formalnosti«, ki jih ZGD-1 nalaga pri sprejetju mnenja, so te, ki so določene v petem odstavku 609. člena ZGD-1. Ta določa, da je poravnalni odbor sklepčen, če so navzoči vsi njegovi člani. Poravnalni odbor svoje sklepe sprejema z večino glasov vseh članov; posamezni član se glasovanja ne more vzdržati.

Ko je poravnalni odbor sodišču prve stopnje predložil s strani vseh treh članov poravnalnega odbora podpisano Mnenje, je po prepričanju višjega sodišča naloženo mu nalogo opravil ter hkrati zadostil nujnemu formalnemu pogoju iz petega odstavka 609. člena ZGD-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo nagrado članom poravnalnega odbora, in sicer predsedniku 2.550,00 EUR, članoma poravnalnega odbora pa vsakemu po 1.859,05 EUR bruto.

2. Proti sklepu se je pritožil predlagatelj. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi, predlog poravnalnega odbora za odmero nagrade zavrne, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Poravnalni odbor je na pritožbo odgovoril in predlagal, da višje sodišče pritožbo zavrže oziroma zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1 v prvem odstavku 614. člena določa, da stroške postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja skupaj s stroški skupnih zastopnikov predhodno krije prevzemna družba (nasprotni udeleženec). Sem spadajo tudi stroški za delo poravnalnega odbora. Citirana določba je hkrati pravilo za odločitev o končnih stroških postopka, razen v primeru izjeme iz drugega stavka prvega odstavka 614. člena ZGD- 1. V primeru te izjeme stroške postopka, tudi stroške za delo poravnalnega odbora, končno krije predlagatelj. Zato ni utemeljen predlog poravnalnega odbora, da naj sodišče pritožbo zavrže zaradi pomanjkanja pravnega interesa za pritožbo.1

6. Pritožnik najprej v pritožbi, sklicujoč se na 42. člen Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1 in 122. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ne priznava članom poravnalnega odbora pravico do nagrade, saj niso predložili nobenega zapisnika o sejah oziroma vsaj predlagatelj postopka ni seznanjen, da bi poravnalni odbor na sestankih, ki jih je vodil bodisi s posameznim udeležencem bodisi z obema skupaj, pisal zapisnik o sejah oziroma sestankih. Pa bi jih moral. Pri tem se opira na stališče pravne teorije (Kocbek M. in ostali, Veliki komentar ZGD-1, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2014, stran 356). Zapisniki o posvetovanju in glasovanju bi morali biti sestavljeni skladno s 127. členom ZPP. Teh v spisu ni. Če bi bili, bi se pokazalo, da poravnalni odbor ni odločal na sejah, ni bil sklepčen. V spisu tudi ni zapisnikov o sestankih poravnalnega odbora z izvedencem, ki ga je angažiral poravnalni odbor. Kot še navaja, pritožba ni namenjena oporekanju pravici poravnalnega odbora, da prejme plačilo za svoje delo, primarno je namenjena temu, da se odpre razprava o izpostavljenih vprašanjih in izpostavi preglednost, sledljivost in odpravi dvom v nepristranskost dela poravnalnih odborov nasploh. To je po mnenju predlagatelja možno doseči le tako, da se zahteva vsaj minimalno spoštovanje formalnosti v postopku pred poravnalnim odborom. Temu so namenjeni zapisniki sej in sestankov.

7. Višje sodišče odgovarja, da faza, v kateri je postopek (odločeno je o nagradi za delo poravnalnega odbora), predvsem pa narava sodne odločitve, ki je vezana na konkretno zadevo, ni pravi čas ali mesto za odpiranje konceptualnih vprašanj o delu poravnalnih odborov nasploh. V tej fazi sodišče le ugotovi, ali je poravnalni odbor v konkretni zadevi zaupano mu nalogo opravil in ali je predlagana nagrada skladna s Pravilnikom o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (v nadaljevanju: Pravilnik). Pritožnik izpodbija izpolnitev naloge, medtem ko konkretnih trditev glede zmotne uporabe kriterijev za odmero nagrade, ki jih določa Pravilnik, sodišče prve stopnje pa je v tem delu svojo odločitev obrazložilo v 2. točki obrazložitve, pritožba nima.

8. Poravnalni odbor nima statusa sodnega izvedenca, kot ga opredeljuje Zakon o pravdnem postopku – ZPP (prvi odstavek 609. člena ZGD-1). Poravnalni odbor je poseben (procesni) organ postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja, ki ima (primarno) procesni položaj izvedenca, hkrati pa ima tudi nekaj sodnih pristojnosti (gl. šesti in sedmi odstavek 609. člena ZGD-1). Vloga poravnalnega odbora je v tem, da kot organ, ki je sestavljen iz strokovnjakov, v sodnem postopku pripravi mnenje za preizkus menjalnega razmerja, pri čemer z močjo strokovne avtoritete skuša udeležence prepričati, da sprejmejo soglasno rešitev spora (prim. prvi odstavek 609. člena in prvi odstavek 610. člena ZGD-1). Edine »formalnosti«, ki jih ZGD-1 nalaga pri sprejetju mnenja, so te, ki so določene v petem odstavku 609. člena ZGD-1. Ta določa, da je poravnalni odbor sklepčen, če so navzoči vsi njegovi člani. Poravnalni odbor svoje sklepe sprejema z večino glasov vseh članov; posamezni član se glasovanja ne more vzdržati.

9. Iz Mnenja o primernosti denarne odpravnine z dne 4. 5. 2020 (red. št. 53; v nadaljevanju: Mnenje) izhaja, da sklenitev poravnave ni bila verjetna oziroma mogoča. Zato je poravnalni odbor v nadaljevanju za sodišče pripravil Mnenje. Pred tem je v postopek pritegnil zunanjega izvedenca – neodvisnega ocenjevalca vrednosti podjetij, katerega končno poročilo je priloženo k Mnenju (red. št. 54). Mnenje, v katerem je poravnalni odbor predlagal primerno denarno odpravnino na delnico, je podpisano s strani vseh treh članov poravnalnega odbora in je sprejeto soglasno. To je poravnalni odbor ponovno potrdil v odgovoru na pritožbo, sicer pa to pritožbeno niti ni sporno. Ko je poravnalni odbor sodišču prve stopnje predložil s strani vseh treh članov poravnalnega odbora podpisano Mnenje, je po prepričanju višjega sodišča naloženo mu nalogo opravil ter hkrati zadostil nujnemu formalnemu pogoju iz petega odstavka 609. člena ZGD-1. 10. To pa je v tej fazi tudi izključno pravno pomembno (prvi odstavek 360. člena ZPP). Trditve, ki se nanašajo na to, kako je poravnalni odbor oblikoval Mnenje, tj. trditve, ki se nanašajo na celoten postopek nastajanja Mnenja, v tej fazi postopka niso pomembne. To je stvar vsebinske, končne odločitve sodišča, zato višjemu sodišču na te trditve ne samo ni treba odgovoriti, nanje niti ne sme odgovoriti, ker bi lahko zadevo prejudiciralo. Povedano velja tudi za trditve, ki se nanašajo na vsebinsko pravilnost Mnenja. Ugotovitve poravnalnega odbora imajo naravo mnenja, v nadaljevanju pa bodo podvržene dokazni oceni sodišča prve stopnje. Del te presoje bo tudi odgovor na vsaj nekatera v pritožbi zastavljena vprašanja (če bodo seveda še aktualna).

11. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi ne obstojijo pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP.

1 Tudi iz sodne prakse (sklep VSL I Cpg 1401/2011 z dne 24. 1. 2012) izhaja, da sodišča pritožbe predlagateljev v zvezi z nagradami članom poravnalnih odborov sprejmejo in jih vsebinsko obravnavajo.