Jedro

Med strankama je sporen obstoj terjatve tožene stranke do tožeče, sodišče prve stopnje pa je izpodbijano sodbo utemeljeno izdalo brez naroka, na podlagi pisnih dokazov. Nobena stranka izvedbe naroka namreč ni zahtevala, stranki pa sta v spis vložili le listinske dokaze, ostalih dokaznih predlogov niti nista podali.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 121661/2010 z dne 6. 9. 2010 v veljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka sklepa tako, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki 2.189,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 6. 2010 dalje do plačila ter izvršilne stroške v višini 199,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 18. 9. 2010 dalje do plačila, vse v roku 8 dni.

2. Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe, izdane v postopku v sporih majhne vrednosti, torej ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar vključuje tudi napačno dokazno oceno. Zato se pritožbeno sodišče do teh pritožbenih navedb ni opredeljevalo (prim. prvi odstavek 360. člena ZPP).

6. Pritožnik neutemeljeno uveljavlja kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s trditvijo, da je bilo o zahtevku že prej pravnomočno odločeno s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki 1437 VL 121611/2010 z dne 28. 12. 2012. Ustavitev izvršilnega postopka (ki je tekel po zavrnitvi ugovora po 2. točki izreka sklepa VL 121661/2010 z dne 24. 9. 2010, red. št. 4), predmet katerega je le del terjatev, uveljavljanih s predlogom za izvršbo, namreč nima vpliva na predmetni postopek, ki se je zaradi delno obrazloženega ugovora nadaljeval v pravdi (prim. 62. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). Sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo torej ni odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno.

7. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da kršitev določbe 454. člena ZPP ne predstavlja zmotne uporabe materialnega prava. Utemeljena pa ni niti graja pritožnika o kršitvi iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče lahko v sporih majhne vrednosti izda sodbo brez obravnave tako v primeru, ko dejansko stanje med strankama ni sporno, kot tudi v primeru, če je dejansko stanje med strankama sporno, sodišče pa po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena od strank pa izvedbe naroka ni zahtevala (454. člen ZPP). Pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje sprejelo napačen zaključek o nespornem dejanskem stanju med strankama, v izpodbijani sodbi nima podlage. V predmetnem postopku je bil med strankama sporen obstoj terjatve tožene stranke do tožeče, sodišče prve stopnje pa je izpodbijano sodbo utemeljeno izdalo brez naroka, na podlagi pisnih dokazov, skladno z drugim odstavkom 454. člena ZPP. Nobena stranka izvedbe naroka namreč ni zahtevala, stranki pa sta v spis vložili le listinske dokaze, ostalih dokaznih predlogov niti nista podali. Iz navedenega sledi, da je bilo ravnanje sodišča prve stopnje pravilno.

8. Sodišče prve stopnje se je nadalje v zadostni meri izreklo o trditvah obeh pravdnih strank, prav tako pa je jasno ocenilo pisne dokaze. Izpodbijana sodba vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, razlogi so jasni in omogočajo preizkus odločitve. Zato ni podana niti smiselno očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).