Jedro

V obravnavanem primeru je po vpogledu v zapisnik o posvetovanju in glasovanju mogoče zaključiti edino to, da potek glasovanja in sprejem odločbe ni potekal skladno z določbo 129. člena ZPP. Zato posledično tudi ni mogoče šteti, da bi senat sodišča prve stopnje sodno odločbo skladno z 291. členom ZPP sploh izdal. Torej, da bi senat po posvetu in z glasovanjem razglasil odločbo, ki je enaka tisti, ki je bila izdana.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Stroški pritožbe in stroški odgovora na odgovor na pritožbo so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Odpravijo se dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 9. 3. 2020 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 23. 1. 2020 in dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 10. 3. 2020 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 23. 1. 2020, sodišče naj samo odloči o višini nadomestila tožeče stranke za čas od vložitve tožbe od 1. 2. 2016 dalje v zadevi, končani s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. V Ps 1218/2016 z dne 22. 5. 2018, pravnomočna 3. 7. 2018 in o pravici do invalidske pokojnine, sodišče naj tudi odloči, da izvrši citirano izvršljivo sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Ps 1218/2016 z dne 22. 5. 2018, pravnomočna 3. 7. 2018, tako, da se tožeči stranki prizna pravica do delnega nadomestila v znesku 351,13 EUR mesečno od 1. 2. 2016 dalje, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega nadomestila za februar 2016 od 1. marca 2016 dalje do plačila ter zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsakega nadaljnjega mesečnega nadomestila od prvega v naslednjem koledarskem mesecu dalje do plačila" (I. točka izreka). Tožbo v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala, da sodišče odloči o njeni delovni nezmožnosti od 22. 5. 2018 dalje, pa je zavrglo (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica po svojem pooblaščencu zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se pritožba nanaša na vse dele sodbe, ki onemogočajo ugoditev tožbenemu zahtevku. Navaja, da ob upoštevanju načela delitve oblasti, spada predhodni postopek v izvršilno vejo, sodni postopek v sodno vejo oblasti. Upoštevaje priznano pravico po temelju s sodbo naslovnega sodišča opr. št. Ps 1218/2016 z dne 22. 5. 2018, bi bilo v nasprotju s pravico do sodnega varstva in v nasprotju z ustavno sodnimi pravili praktične konkordance, če bi se izvršilni veji, katero kontrolira sodna veja, izvršilna veja z zamudo pri odločanju izvotlila pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, saj zakonite zamudne obresti štejejo kot zakoniti pripadek terjatve. Tudi morebitna teza, ki sicer v postopku ni bila uveljavljena, to je, da bi morala tožnica kopičiti tožbe za vsako terjatev posebej, bi bila v nasprotju z načelom o zagotovitvi pravice do učinkovitega pravnega varstva. Na izvršilni veji oblasti je bilo, da v predsodnem postopku odloči le še o višini posamezne mesečne dajatve, kar je storila, vendar s prikrajšanjem tožnice pri datumu zapadlosti in posledično pripadkih. Tožena stranka očitno nasprotuje zakonitim zamudnim obrestim kot pravici, ki bi šla od vsakega mesečnega denarnega zneska. Tudi sodna praksa šteje sodni postopek kot spor polne jurisdikcije, še posebej, če iz izvensodnega postopka ni pričakovati odločanja v zapovedani smeri. Priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo toženec nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga, da pritožbeno sodišče tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. V odgovoru na odgovor na pritožbo tožnica navaja, da le-ta ni utemeljen. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni sprejelo odločitve oziroma, da izpodbijana sodba sploh ni bila izdana, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7. Glede na pritožbene navedbe in nejasen izrek izpodbijane sodbe, je pritožbeno sodišče na seji senata odprlo ovojnico posvetovalnega zapisnika. Po vpogledu v zapisnik je ugotovilo, da posvetovalni zapisnik ne vsebuje odločitve, ki izhaja iz sodbe.

8. ZPP v 127. členu določa, da se o posvetovanju in glasovanju sestavi poseben zapisnik. V skladu z drugim odstavkom citirane določbe ta zapisnik obsega potek glasovanja in sprejeto odločbo, ki ga glede na tretji odstavek iste določbe podpišejo vsi člani senata. Nadalje je v 291. členu ZPP določeno, da se senat po končani glavni obravnavi umakne na posvetovanje in glasovanje, da izda odločbo.

9. Pomeni, da je zapisnik o posvetovanju in glasovanju pomemben, ker predstavlja dokument o izdaji sodbe. Pomemben pa je tudi zato, ker je na podlagi zapisnika mogoče ugotoviti, kdo je sodeloval pri sojenju ter ali je odločba, ki je bila razglašena enaka tisti, ki je bila izdana.

10. V obravnavanem primeru je po vpogledu v zapisnik o posvetovanju in glasovanju mogoče zaključiti edino to, da potek glasovanja in sprejem odločbe ni potekal skladno z določbo 129. člena ZPP. Zato posledično tudi ni mogoče šteti, da bi senat sodišča prve stopnje sodno odločbo skladno z 291. členom ZPP sploh izdal. Torej, da bi senat po posvetu in z glasovanjem razglasil odločbo, ki je enaka tisti, ki je bila izdana.

11. Ker glede na obrazloženo sodne odločbe ni mogoče šteti, da bi bila izdana, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo že iz tega razloga, ne da bi se sploh spuščalo v presojo pritožbenih navedb ter izpodbijano sodbo v skladu s 354. členom ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Hkrati je v skladu s tretjim odstavkom 165. členom ZPP sklenilo, da so stroški pritožbe in odgovora na odgovor na pritožbo nadaljnji stroški postopka.

Dodatno pritožbeno sodišče poudarja še naslednje:

12. Tožbeni zahtevek, iz katerega izhaja konkretna posledica materialnega prava, naj bi bil takšen kot naj bi se glasil izrek sodne odločbe. Iz določbe 310. člena ZPP namreč jasno izhaja, da sodišče s sodbo odloči o zahtevku. To pa izhaja tudi iz določb 81. in 82. člena v zvezi s 73. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1).

13. Pri oblikovanju tožbenih zahtevkov o pravicah iz sistema socialne varnosti je treba upoštevati, da sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih posamičnih upravnih aktov, odloči pa še o vtoževani pravici. Pomeni, da se tožbeni zahtevek nanaša na izpodbijani odločbi in še na vtoževano pravico, pri tem pa je tožbeni zahtevek pogojen in uokvirjen s predmetom predsodnega upravnega odločanja. Če določena pravica ni bila predmet predhodnega upravnega postopka, ni procesne predpostavke in je treba tožbo v takšnem primeru s sklepom zavreči (63. člen ZDSS-1).

14. V socialnih sporih mora tožba poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka tožba, vsebovati navedbo upravnega akta, tožbene razloge in zahtevek. Če zahtevek ni zadostno opredeljen, ga mora stranka opredeliti najkasneje do konca poravnalnega naroka oziroma do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Za odpravo pomanjkljivosti ali neprimernosti tožbenega zahtevka je v okviru materialnega procesnega vodstva dolžan skrbeti tudi predsednik senata.

15. Tako ni mogoče zanemariti vloge sodišča, ki je, ne le v tem, da v socialnem sporu po preiskovalnem načelu predmet vsestransko razišče, ampak gre za pravico vplivati na stranko, da postavi dejanskemu stanju pravilen tožbeni zahtevek. Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je sicer predvsem stvar same stranke, vendar lahko sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva da pobudo za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka. To velja zlasti takrat, ko tožbeni zahtevek ni povsem jasen, ali je nepopoln, ali je nepravilno formuliran. Pri tem pa seveda sodišče nikakor ne sme samo oblikovati tožbenega zahtevka, niti v primeru, če je tožbeni zahtevek še tako nepopoln in nejasen (kot v konkretnem primeru) in sodbe, če bi vsebovala takšen izrek, sploh ne bi bilo mogoče izvršiti. Če tožbeni zahtevek ni zadosti opredeljen, ni jasen in popoln, mora sodišče ob ugotovitvi, da materialno pravni tožbeni zahtevek sploh še ni opredeljen, postopati po določbi 66. člena ZDSS-1. 16. Po presoji pritožbenega sodišča gre za zgoraj opisan položaj tudi v konkretnem primeru, zaradi česar bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku postopalo po načelu odprtega sojenja in ob upoštevanju materialno procesnega vodstva (285. člena ZPP) z vzpodbujanjem tožnice oziroma njenega pooblaščenca k procesnim aktivnostim, odpravilo ugotovljene pomanjkljivosti v zvezi s tožbenim zahtevkom. Hkrati pa bo postopalo skladno z določbo 129. člena in 291. člena ZPP pri posvetovanju in glasovanju in sestavi posebnega zapisnika pri odločanju o tožbenem zahtevku.

17. Za razveljavitev se je pritožbeno sodišče odločilo zaradi tega, ker je v postopku prišlo do takšnih kršitev postopka, ki jih pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. Sodišče prve stopnje namreč o zadevi sploh ni odločilo, saj pri sestavljanju posvetovalnega zapisnika ni postopalo skladno z določbo 129. člena in 291. člena ZPP, ugotovljene pa so tudi druge nepravilnosti, kot je obrazloženo. Pritožbeno sodišče je opravilo še test sorazmernosti med varstvom pravice do pritožbe in varstvom pravice do sojenje, brez nepotrebnega odlašanja. Ugotovilo je, da v tem primeru zaradi ponovnega postopka pred sodiščem prve stopnje ne bo prišlo do prekomernega posega v katero od teh pravic.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.