Jedro

Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da je pri tožniku prišlo do takšne spremembe v stanju invalidnosti, da so potrebne dodatne fizične in časovna razbremenitev pri delu, kar predstavlja spremenjeno III. kategorijo invalidnosti.

Izrek

I. Pritožbi toženca se ugodi in izpodbijana I. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da na novo glasi: „Odločbe toženca št. ... z dne 28. 6. 2017, št. ... z dne 13. 1. 2017 in št. ... z dne 18. 7. 2017 se odpravijo.“

II. Pritožba tožnika se zavrne in v nespremenjenem delu (II., III. in IV. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo v izreku te sodbe citirani odločbi toženca z dne 28. 6. 2017 in z dne 13. 1. 2017 (I. točka izreka). Tožnika je od 12. 12. 2016 dalje razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznalo pravico do dela na drugem delu: fizično lažje delo, sede, stoje in z malo hoje po ravnem terenu, psihično manj odgovorno, dobro strukturirano delo, brez vsiljenega tempa in ritma dela, ročno premeščanje bremen do 5 kg, pri delu se lahko giba v hrbtenici le v okviru optimalnih kotov, brez dela nad globino oziroma na višini, v krajšem delovnem času 4 ure dnevno, od 1. 1. 2017 dalje (II. točka izreka). Odločitev o pravici, višini in izplačevanju delnega nadomestila je odredilo tožencu (III. točka izreka). Tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo in priznanje pravic na tej podlagi je zavrnilo (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo se laično pritožuje tožnik, ker niso bili upoštevani vsi izvidi specialistov, na invalidski komisiji pa ni bil pregledan.

3. Toženec se pritožuje zoper I. točko izreka sodbe zaradi bistvene kršitve postopka s predlogom na spremembo izpodbijanega dela sodbe v smeri, da se odpravi tudi odločba z dne 18. 7. 2017. Na tožnikov ugovor je bila zaradi procesnih napak dokončna zavrnilna odločba z dne 28. 6. 2017 z odločbo z dne 18. 7. 2017 po 183. členu ZPIZ-2 razveljavljena in tožnik razvrščen v novo III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z dodatnimi fizičnimi razbremenitvami v polnem delovnem času od 1. 1. 2017 dalje. Tožba, vložena zoper odločbi z dne 28. 6. 2017 in z dne 13. 1. 2017, je bila razširjena še na odločbo z dne 18. 7. 2017, vendar ta ni odpravljena. Strinja se z razvrstitvijo v III. kategorijo invalidnosti in pravico do dela na drugem delu z omejitvami v krajšem delovnem času od polnega od 1. 1. 2017 dalje, vendar sta po sodbi in odločbi z dne 18. 7. 2017 tožniku priznani dve različni pravici iz invalidskega zavarovanja.

4. Pritožba tožnika ni, toženca pa je utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z razvrstitvijo tožnika v III. kategorijo invalidnosti in priznanjem pravice do dela v krajšem delovnem času z omejitvami pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Vendar je zaradi le delne odprave izpodbijanih posamičnih upravnih aktov podana kršitev iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 81. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)2, ki vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe.

6. Tožnik je invalid III. kategorije zaradi posledic bolezni s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: psihično manj odgovorno delo, z ročnim premeščanjem bremen do 8 kg, v vratni hrbtenici se giba le v okviru optimalnih kotov, brez dela nad globino, s polnim delovnim časom od 24. 3. 2015 dalje.3 Po mnenju invalidske komisije I. stopnje, da pri tožniku ni prišlo do sprememb v stanju invalidnosti, je bila z odločbo z dne 28. 6. 2017 zahteva za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja zavrnjena. Na podlagi skladne ocene invalidske komisije II. stopnje je bila z dokončno odločbo z dne 28. 6. 2017 potrjena prvostopenjska odločba.

Vendar je bila v nepravi obnovi postopka odločba z dne 28. 6. 2017 razveljavljena in tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do premestitve na drugo delovno mesto, fizično lažje, psihično manj odgovorno delo, brez vsiljenega ritma in tempa dela, ročno lahko premešča bremena do 5 kg, pri delu se lahko giba v hrbtenici le v okviru optimalnih kotov, brez dela nad globino oziroma na višini, s polnim delovnim časom, od 1. 1. 2017 dalje. Po mnenju invalidske komisije II. stopnje tožnik pri delu potrebuje dodatne razbremenitve.

7. Predmet tega socialnega spora je torej ob presoji pravilnosti in zakonitosti zavrnilnih odločb z dne 13. 1. 2017 in z dne 28. 6. 2017 tudi presoja pravilnosti in zakonitosti odločbe z dne 18. 7. 20174 o razveljavitvi dokončne zavrnilne odločbe in priznanju novih pravic iz invalidskega zavarovanja na temelju spremenjene III. kategorije. Sporno je, ali se je tožniku zdravstveno stanje toliko poslabšalo, da je prišlo ne le do spremenjene III. kategorije invalidnosti, temveč do nove invalidnosti oziroma višje kategorije invalidnosti.

K pritožbi tožnika

8. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).5 Če se zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost II. ali III. kategorije, že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, tako da izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico, če na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne ali pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev nove pravice (93. člen ZPIZ-2). V II. kategorijo invalidnosti se skladno z 2. alinejo 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 razvrsti zavarovanec, če je delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več. Če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma če je delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, je podana III. kategorija invalidnosti (3. alineja 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2).

9. Sodišče prve stopnje je za razjasnitev dejanskega stanja pridobilo izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja (v nadaljevanju Komisija) v sestavi specialista medicine dela in nevrologa, ki je ocenila, da je pri tožniku od 12. 12. 2016 dalje zaradi posledic bolezni podana spremenjena III. kategorija invalidnosti. Delovna zmožnost je zmanjšana za manj kot 50 %. Poklicna rehabilitacija ni potrebna niti mogoča. Tožnik ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem je delal, to je mizar, s polovičnim, 4-urnim delovnim časom je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu z omejitvami: fizično lažje, sede, stoje, z malo hoje po ravnem, psihično manj odgovorno, dobro strukturirano delo, brez vsiljenega tempa in ritma dela, ročno lahko premešča bremena do 5 kg, pri delu se lahko giba v hrbtenici le v okviru optimalnih kotov, brez dela nad globino oziroma na višini.

Komisija je utemeljila, da je do spremenjene III. kategorije invalidnosti prišlo zaradi poslabšanja psihoorganskega sindroma, motenj hoje in C8 do Th1 desno ter L5 desno. Psihoorganski sindrom in motnje ravnotežja sta posledici atrofij možganov in lokaliziranih ishemičnih lezijah v področju cereblarnih pedunklov obojestransko, ponsa in lateralnega dela mezencefaloma obojestransko, ki se po medicinski dokumentaciji slabša. Ugotovljene so degenerativne spremembe vratnega in lumbosakralnega dela hrbtenice (EMG 29. 1. 2016).

Zaslišan specialist medicine dela je vztrajal pri podani oceni tožnikove delazmožnosti in jo še dodatno prepričljivo utemeljil. Izpovedal je, da tožnik za delo mizar s. p. ni zmožen, zmožen je za prilagojeno delo v okviru svojega osnovnega poklica, kjer bi bilo mogoče upoštevati predlagane razbremenitve. Glede na izobrazbo in delovne izkušnje bi določena dela v okviru svojega poklica, z razbremenitvami in v skrajšanem delovnem času zmogel. V okviru opisa dela mizarja lahko opravlja fizično lažja dela, vendar le v delovnem okolju, kjer ima pomoč sodelavcev, ki lahko opravljajo druga težja opravila, ki jih sam zaradi predlaganih razbremenitev ne zmore. S predlaganimi razbremenitvami lahko opravlja tudi druga enostavna dela.

10. Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da je pri tožniku prišlo do takšne spremembe v stanju invalidnosti, da so potrebne dodatne fizične in časovna razbremenitev pri delu, kar predstavlja spremenjeno III. kategorijo invalidnosti. Izvedensko mnenje je podano na podlagi delovne in medicinske dokumentacije, vključno s tožnikovim zdravstvenim kartonom. Povsem pavšalnih pritožbenih navedb, da naj ne bi bili upoštevani vsi izvidi specialistov, ni mogoče niti preizkusiti. Ker se tožnik osebnega pregleda pri Komisiji zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni udeležil, je bil upoštevan izvid pregleda pri invalidski komisiji I. stopnje z dne 12. 12. 2016. Komisija je sicer ocenila, da je kasneje prišlo še do poslabšanja zdravstvenega stanja, vendar je po ustaljeni sodni praksi6 obseg sodne presoje dokončnega upravnega akta v materialnem in procesnem smislu vezan in tudi omejen na dejansko stanje do izdaje dokončne odločbe toženca, torej do 28. 6. 2017. Kasnejše poslabšanje, razvidno iz kasnejše medicinske dokumentacije, je lahko le predmet novega predsodnega postopka pri tožencu.

11. Vse predhodno navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje sodno izvedensko mnenje Komisije utemeljeno sprejelo kot podlago za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 12. 12. 2016 dalje in priznanje pravice do dela na drugem delu z določenimi omejitvami v krajšem delovnem času 4 ure dnevno od 1. 1. 2017 dalje ter tudi za zavrnitev postavljenega tožbenega zahtevka na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic na tej podlagi.

K pritožbi toženca

12. Vendar je sodišče prve stopnje ob zaključku, da je pri tožniku do 18. 7. 2017 prišlo do takšne spremembe v stanju invalidnosti, da je poleg dodatnih fizičnih potrebna tudi časovna razbremenitev, kot nepravilni in nezakoniti po 81. členu ZDSS-1 odpravilo le izpodbijani zavrnilni odločbi toženca z dne 28. 6. 2017 in z dne 13. 1. 2017, ne pa tudi nepravilne in nezakonite izpodbijane odločbe izdane v nepravi obnovi postopka7 z dne 18. 7. 2017, ki je sicer že razveljavila dokončno odločbo z dne 28. 6. 2017. Kot pravilno opozarja toženec v pritožbi, sta posledično tožniku od 1. 1. 2017 dalje sočasno priznani dve različni pravici iz invalidskega zavarovanja, torej pravica do dela na drugem delu z omejitvami v krajšem delovnem času 4 ure dnevno in pravica do premestitve na drugo delo z omejitvami, kar ni sprejemljivo.

Odločitev pritožbenega sodišča

13. Na podlagi vsega predhodno navedenega je bilo potrebno pritožbi toženca ugoditi in ob uporabi 6. alineje 358. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 347. člena ZPP, ko je podana relativna kršitev postopka, ki jo je mogoče odpraviti brez pritožbene obravnave, izpodbijano I. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje spremeniti tako, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe. Torej ob odpravi odločb toženca z dne 28. 6. 2017 in z dne 13. 1. 2017 odpraviti še odločbo toženca z dne 18. 7. 2017. Pritožbo tožnika je bilo potrebno na temelju 353. člena ZPP zavrniti kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu (II., III. in IV. točka izreka) potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 3 Odločba z dne 24. 4. 2015. 4 Tožnikova vloga z dne 20. 7. 2017, listovna številka 2 sodnega spisa. 5 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 6 Na primer VS RS VIII Ips 82/2014. 7 183. člen ZPIZ-2.