Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če se je obdarjenec, ki bi sicer prišel v poštev kot dedič, odpovedal dedovanju, sporov z njim (glede darila) ni več mogoče reševati v zapuščinskem postopku in le-tega zato ni mogoče prekinjati.
I. Umik pritožbe dedinje I. M. se vzame na znanje.
II. Pritožba dedičev M. in A. C. se zavrne in se sklep sodišče prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo: I. obseg zapuščine in da se je zakoniti dedič R. C. odpovedal dediščini, nato pa II. razglasilo zakonite dediče zapuščine, in sicer vdovo I. C. do 1/3, zapustnikovo hči I. M. do 1/3, zapustnikova vnuka M. in A. C. pa do vsakega do 1/6. 2. Zoper sklep so se skupaj pritožili zapustnikova hči in vnuka, hči pa je kasneje pritožbo umaknila, kar je pritožbeno sodišče vzelo na znanje.
3. Pritožnika pa vztrajata in navajata, da sta zahtevala vrnitev darila (1/6 parc. 4705/0 k. o. X.), ki ga je zapustnik dal svojemu sinu R., že pokojnemu, zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Obdarjenčev sin se je dedovanju sicer odpovedal, vendar je to storil le zato, da bi pritožnika onemogočil v njuni pravici. Sodišče bi moralo ugotavljati, kaj se je zgodilo z darilom, saj so darila sicer možna, a le v okviru razpoložljivega dela, sicer pa jih je treba vračunati.
4. Nihče na pritožbo ni odgovoril. 5. Pritožba ni utemeljena.
6. Res je, kar pravita zapustnikova vnuka, da je del premoženja zapustnika rezerviran za nujne dediče; Nujni dediči imajo pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati (26. čl. Zakona o dedovanju; ZD). Vendar nikogar ni mogoče prisiliti, da deduje oz. da sprejme zapuščino in kot dedič sodeluje v zapuščinskem postopku. Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinskega postopka (1. odst. 133. čl. ZD). Ker se je zapustnikov vnuk R. C. (obdarjenčev potomec, kot navajata pritožnika) dedovanju odpovedal, zaradi morebitnega spora z njim zapuščinskega postopka ni mogoče prekinjati, kot je to ustrezno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Kakršnekoli zahtevke do njega lahko dediča uveljavlja v drugem ustreznem postopku.
7. Izpodbijani sklep o dedovanju je torej v celoti pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in sklep potrditi (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. ZD).