Jedro

Naknadna/nadomestna gradnja Objekta X. (v letu 2016), sicer na mestu Zadružnega doma in trgovine X., za odločitev v tem postopku ne more biti odločilna, saj je postopek po ZVEtL-1 določen z namenom uskladitve nepremičninskih evidenc z resničnim stvarnopravnim položajem, ki je nastal do presečnega datuma v posledici obrnjenega načela superficies solo cedit.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da so parcele št. 352/31, 352/33, 352/34, 352/36, 324/73, 324/74 in 324/77, k. o. ...1, skupno pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni deli stavb z naslovom A. cesta 2A in Z. cesta 269, z ID znakom 0000-001, in naslovom A. cesta 2 in Z. cesta 267, z ID znakom 0000-002, ki so v skupni lastnini vsakokratnih lastnikov teh stavb, ter sklenilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa izvede pri gornjih parcelah vpis vrstnega reda vpisane zaznambe postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča (I. In II. točka izreka). Predlog glede ostalih parcel je zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del navedenega sklepa, kolikor se nanaša na parc. št. 352/31, 352/33, 352/34, 352/36, 324/73, 324/74 in 324/77, k. o. ..., se pritožuje nasprotna udeleženka Mestna občina ... (MO) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se uporablja na podlagi 3. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča - ZVEtL-1 ter 42. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v tem delu spremeni tako, da predlog zavrne oziroma zavrže, podrejeno razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Opozarja, da so predlagatelji svoj predlog tekom postopka spremenili tako, da so predlagali ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča k njihovi stavbi. Zato bi moralo sodišče takšen predlog zavrniti, saj ni imelo podlage, da je odločalo o skupnem pripadajočem zemljišču. S predlogom so predlagatelji opredelili vsebino varstva, ki ga zahtevajo, sodišče pa bi moralo pri odločanju ostati v mejah postavljenega zahtevka.

Sodišče je prezrlo trditve in dokazne predloge pritožnice, ki je utemeljeno navajala, da namembnost/namenjenost spornih zemljišč k obravnavani stavbi predlagateljev z urbanističnega vidika ni podana. Zemljišča predstavljajo parkirišče južno od stavbe predlagateljev, ki so bila na podlagi lokacijske dokumentacije iz časa gradnje stavbe predlagateljev namenjena kot nadomestno parkirišče nekdanjega Zadružnega doma. Parcele 352/34, 452/33, 352/36, 324/74 in 324/77 (oziroma v tem obsegu na njihovih predhodnih parcelnih oznakah) so bile sestavni del gradbene parcele novozgrajenega objekta Poslovno upravni center Z. (sedanji objekt/center X.), ki ima vsa potrebna upravna dovoljenja in je bilo zgrajeno na mestu nekdanjega Zadružnega doma. Ne gre prezreti, da je bilo po lokacijski dokumentaciji in upravnih dovoljenjih iz časa gradnje predlagateljeve stavbe predvidenih 18 parkirnih mest za predmetno zazidalno območje na zemljišču s parc. št. 345 in 342, ki leži vzhodno od predmetne stavbe, na katerih je bila nato zgrajena večstanovanjska stavba s sedanjim naslovom Z. cesta 275 in 275a ter C. ulica 1. V nepravdnem postopku III N 109/2014 sta bili ti dve parceli, na katerih so bila predvidena parkirna mesta za obravnavano stavbo predlagateljev in Zadružni dom, ugotovljeni za pripadajoče zemljišče stavbe Z. cesta 275 in 275a ter C. ulica 1. V omenjenem postopku predlagatelji udeležbe niso prijavili, postopek pa je pravnomočno končan. Zemljišča, ki v naravi predstavljajo sporno parkirišče južno od stavbe, so bila na podlagi lokacijske dokumentacije namenjena kot nadomestno parkirišče nekdanjega Zadružnega doma, kar izhaja. iz lokacijske dokumentacije pod poglavjem ureditev prometa. Ker se sodišče do teh navedb ni opredelilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.

3. Predlagatelji so na pritožbo odgovorili in predlagajo njeno zavrnitev.

4. Predlagatelji s pritožbo izpodbijajo ugodilni del sklepa, s predlogom, da se parcele št. 352/31, 352/33, 352/34, 352/36, 324/73, 324/74 in 324/77, k. o. ..., ugotovijo kot individualno pripadajoče zemljišče k njihovi stavbi št. 001 ter zavrnilni del sklepa glede parcele 324/76, s predlogom, da se navedena parcela, ki predstavlja dovozno cesto, ugotovi za skupno pripadajoče zemljišče k stavbama 001 (Trgovsko poslovni objekt Z. - TPC Z.) in k stavbi 002 (last udeleženke MO). Uveljavljajo vse zakonsko predvidene pritožbene razloge.

V obširni pritožbi v bistvenem navajajo, da je sodišče v celoti prezrlo določbe 42. in 43. člena ZVEtL-1, ker je upoštevalo le stanje zemljišča na spornem območju, kakršno je bilo pred gradnjo objekta predlagateljev in v času, ko je bil Zadružni dom še v funkciji. Ob izgradnji objekta predlagateljev je bil Zadružni dom opuščen in se ga ni uporabljalo. Nerazumljivo je, kako je sodišče upoštevalo samo nekoč določen obseg pripadajočih parkirnih mest k domu, ne pa stanje ob naknadni gradnji objekta pritožnikov ter vsebino upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bil zgrajen njihov objekt in v njih določeno pripadajoče zemljišče z določitvijo gradbene parcele. Pritožniki so lastniki posameznih delov stavbe s št. 001. Investitorju M. sta bili izdani lokacijsko in gradbeno dovoljenje, iz katerih izhaja, da je bila dovoljena gradnja TPC Z. z izvedbo pripadajoče prometne ureditve in zunanje ureditve, vse na predhodnih parcelah, tudi sedanjih v izreku omenjenih parcel. Iz dovoljenj izhaja, da je investitor v postopku njihove pridobitve predložil dokazila o pravici uporabe. Tako je s prodajo posameznih delov v TPC Z. (s sedanjo številko stavbe 001) prodal tudi sorazmerni del na pripadajočem zemljišču za normalno rabo stavbe, kar izhaja tudi iz kupoprodajnih pogodb za posamezne dele. Pritožniki so tako postali solastniki vseh nepremičnin, ki so ob izdaji obeh dovoljenj predstavljale stavbno parcelo oziroma gradbeno parcelo. Za določitev pripadajočega zemljišča so primarno pomembni prostorski akti oziroma upravna dovoljenja. In prav lokacijsko dovoljenje je tisto, iz katerega je mogoče ugotoviti pripadajoče zemljišče k stavbi predlagateljev. V njem je navedeno število parkirišč, ki jih je bilo potrebno zagotoviti, da je pristojni upravni organ lahko izdal pozitivno dovoljenje. To pa pomeni, da je bilo nujno potrebno zagotoviti parkirišča. Pripadajoče zemljišče zgolj k stavbi pritožnikov obsega parkirna mesta oziroma parkirišče, ki je bilo planirano z namenom parkiranja lastnikov stavbe. Enako je za redno rabo navedene stavbe potreben tudi dovoz in dostop do javne ceste, tu Z. ceste. Po ZVEtL-1 se kot pripadajoče zemljišče domneva zemljišče, ki je bilo načrtovano za redno rabo stavbe v lokacijskem in gradbenem dovoljenju, na podlagi katerih je bila zgrajena stavba. Investitor je pridobil dovoljenje za gradnjo tedanjega TPC Z. in za izvedbo prometne ureditve. V lokacijskem dovoljenju je zapisano, da je za potrebe tega objekta potrebno po normativih zgraditi 47 novih parkirnih mest. Tudi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki vsebuje tudi zunanjo ureditev, so bila v projekt za gradnjo objekta predlagateljev vključena parkirišča. Za pridobitev dovoljenja je moral investitor zagotoviti najmanj 47 parkirnih mest. Investitor je zgradil objekt v skladu z dovoljenji, saj je bilo nato izdano uporabno dovoljenje. Predlagatelji in ostali lastniki posameznih delov stavbe št. 001 parkirišča na parcelah, ki so predmet I. točke izreka izpodbijanega sklepa, nemoteno uporabljajo (od prodaje posameznih poslovnih lokalov prvim kupcem od leta 1996 dalje), uporabljajo tudi dostopno pot od Z. ceste po parceli 324/76, glede katere je bil predlog predlagateljev neutemeljeno zavrnjen.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu povzelo ugotovitve izvedenke urbanistične stroke, a je zaključilo, da ji ne more slediti v delu, v katerem predlaga ugotovitev individualno določenega pripadajočega zemljišča k objektu pritožnikov. Sodišče je zavzelo stališče, da individualno pripadajoče zemljišče obsega le parc. št. 350/4 in 350/5, ki sta kot taki že vpisani v zemljiški knjigi. To stališče je utemeljilo s parkirišči, ki so nekoč davno ob izgradnji in delovanju zadružnega doma obstajala in ko objekta pritožnikov še ni bilo. Sodišče je v celoti zanemarilo upravna dovoljenja, na podlagi katerih je bil zgrajen objekt pritožnikov. Neutemeljeno je ugotovilo, da so vsa parkirišča na spornih sedmih zemljiščih skupno pripadajoče zemljišče tudi k sedanjemu objektu X., ki je bil zgrajen šele v letu 2016. Nobena stranka v postopku ni zatrjevala, da bi imel sedanji objekt X. v upravnih dovoljenjih določena parkirišča na sedanjih sedmih parcelah in da ta parkirišča nujno potrebuje za uporabo stavbe. Objekt X. ima parkirišča v prvi etaži svojega objekta. Odločitev je zato v nasprotju s trditvami in dokaznim gradivom ter z materialnim pravom. Sodišče je glede na navedeno zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče pravzaprav sploh ni utemeljijo, zakaj ni sledilo strokovnemu mnenju sodne izvedenke glede grafične priloge z oznako IZSEK LD 03. V dopolnjenem mnenju je podala utemeljitev glede individualno pripadajočega zemljišča k objektu pritožnikov, ki naj bi obsegalo prav parcele, ki jih je sodišče v izpodbijanem sklepu določilo kot skupno pripadajoče zemljišče k njihovi stavbi in k stavbi X. V dopolnitvi je izvedenka navedla, da je navedena grafična priloga del lokacijske dokumentacije za stavbo pritožnikov. Po grafični prilogi je bilo določeno individualno pripadajoče zemljišče k stavbi. Velja upoštevati, da sta oba nasprotna udeleženca predlagateljem preprečila doseči več parkirišč, ker sta parkirišča pozidala z novim objektom X. X. si je tako prilastil velik del zemljišča, ki je po lokacijskem dovoljenju določen za objekt predlagateljev kot skupno pripadajoče zemljišče. Zato so predlagatelji upravičeni zahtevati, da se tudi njihovemu objektu za potrebe parkiranja dodelijo kot individualno pripadajoče zemljišče tiste parcele, ki se nahajajo pred njihovim objektom. Navedeno zemljišče se tudi gradbeno navezuje samo na njihov objekt in ne na dovoz do parkirišč v objektu X. Stališče sodišča, da povezuje zadružni dom s prejšnjo trgovino X. kot nekaj skupnega, nima nobene podlage v trditvah udeležencev postopka. Tudi ugotovitev sodišča, da so uporabniki podzemne garaže lastniki objekta predlagateljev, nima podlage v spisu. Sicer pa so pritožniki pojasnili v odgovoru na navedbe udeleženke MO, da z podpisanim sporazumom niso pridobili pravice parkiranja, saj gre za parkirno etažo z zapornico v objektu X. Predlagatelji kot etažni lastniki stavbe št. 001 s sporazumom, sklenjenim z MO, ki ni lastnik stavbe X., niso mogli dobiti nobene obligacijske niti stvarne pravice. Ker ima X. preveč parkirnih mest, ne potrebuje za uporabo stavbe tudi parkirna mesta na spornih sedmih parcelah, južno od svoje stavbe in stavbe predlagateljev, ki pa so resnično potrebna za funkcioniranje objekta predlagateljev.

Nepravilna je tudi odločitev glede parc. št. 324/76. Ta parcela predstavlja skupno dovozno pot, ki povezuje Z. in A. cesto, in služi samo objektoma št. 001 in 001. Gre za skupno pripadajoče zemljišče k obema stavbama. Za ugotovitev izvedenke o uporabi zemljišča tudi s strani lastnikov severnih nepremičnin ni dokazov. Samo z ogledom tega ni mogoče ugotoviti. Če bi sodišče ugotovilo, katere so te stavbe, bi moralo v postopek povabiti lastnike teh stavb.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek nasprotne udeleženke MO, da je sodišče prve stopnje odločalo izven meja postavljenega zahtevka/predloga. V obravnavani zadevi gre za (posebni) nepravdni postopek. V skladu s 23. členom ZNP-1 (ki se uporablja v zvezi s 3. členom ZVEtL-1) je bistvo predloga za ugotovitev pripadajočega zemljišča opis razmerja, o katerem naj odloči sodišče, ni pa predlagatelju potrebno postaviti nobenega zahtevka, saj ta ni bistvena sestavina predloga. Sodišče v nepravdnem postopku tudi ni vezano na predlagani način ureditve razmerja, ki lahko predstavlja le stališče predlagatelja.2 Po podatkih spisa so predlagatelji v predlogu za ugotovitev pripadajočega zemljišča podali opis razmerja, o katerem naj sodišče odloča. Navajali so, da posamezna/določena (z opisom) zemljišča predstavljajo pripadajoče zemljišče, sicer sprva kot skupno trem stavbam (s parc. št. 0013, 0034 in 0045), kasneje, po izdelavi izvedenskega mnenja, pa so zaradi poziva oziroma napeljevanja sodišča prve stopnje podali predlog (bolje rečeno način/stališče), da naj se opredeljena zemljišča ugotovijo kot individualno pripadajoča k njihovi stavbi, eno zemljišče pa kot skupno pripadajoče zemljišče k dvema stavbama (parc. št. 001 in 0026 k. o. ... S takšnim postopanjem so predlagatelji dejansko želeli, da sodišče uredi razmerje navedenih zemljišč kot pripadajočih. Predlagatelji so podali okvir odločanja, ki predstavlja opredelitev stvari, ki naj se ugotovi kot pripadajoče zemljišče. Ker predlagatelju točno določenega zahtevka ni treba postaviti, oziroma ker nepravdno sodišče, če ga predlagatelj kljub temu postavi, nanj ni vezano, sodišče v konkretnem postopku ni odločalo izven/preko meja opisanega razmerja, ki je v tem, da sodišče ugotovi pripadajoča zemljišča; ali gre za individualno ali skupno, pa je stvar presoje v okviru namena, cilja in pravil ureditve razmerja v luči pravil ZVEtL-1. 7. Predmet pritožbenega preizkusa je osem parcel, od tega jih sedem predstavlja parkirna mesta/parkirišča (parc. št. 352/31, 352/33, 352/34, 352/36, 324/73, 324/74 in 324/77), ki se nahajajo južno od stavbe predlagateljev (parc. št. 352/33, 352/34, 352/36, 324/74 in 324/77) in južno od sedanjega objekta X. (parc. št. 324/73 in 352/31), prej Zadružnega doma Z. (s trgovino X. - na zemljiščih, ki niso predmet postopka), ter nepremičnina, sedanja parc. št. 324/76 (prej del zemljišča parc. št. 324/61), ki je v naravi dovozna pot, oziroma v nadaljevanju cesta skozi kare.

8. Pritožbeno sodišče po preučitvi vseh trditev udeležencev postopka in procesnega gradiva ugotavlja, da je odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, pravilna. Pripadajoče zemljišče je tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003, kot so zlasti predpisi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ali predpisi, ki so urejali pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine in pravila o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi (prvi odstavek 42. člena ZVEtL-1). ZVEtL-1 v 43. členu določa merila, po katerih sodišče ugotavlja zemljišče, ki je postalo last lastnika stavbe po posebnih pravilih prvega odstavka prejšnjega člena. Pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča se upoštevajo zlasti (1) prostorski akti in upravna dovoljenja, (2) katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atrijem in podobno, (3) pretekla raba zemljišča in (4) merila in pogoji iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču. Zakon pri tem ne daje prednosti enemu kriteriju pred drugimi, ampak jim mora ustrezno težo podeliti sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej.7 In to je storilo tudi sodišče prve stopnje. Pritožbeno zavzemanje predlagateljev in udeleženke MO, da so pri ugotavljanju (ne določanju) pripadajočega zemljišča primarno ali izključno pomembni le prostorski akti oziroma upravna dovoljenja, je zato zmotno.

9. Neutemeljen je pritožbeni očitek obeh pritožnikov, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njunih trditev in dokaznega gradiva. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvida in mnenja sodne izvedenke urbanistične stroke A. A., tudi dopolnitve in njenega zadnjega pojasnila (list. št. 168), presodilo - v luči zakonskih meril in upoštevaje, da ima predmetna stavba že ugotovljeno individualno pripadajoče zemljišče (na parc. št. 350/4 in 350/5 z minimalnim pasom zemljišča okrog stavbe za dostope in vzdrževanje ter dovozno pot s sedmimi parkirišči in za manipulacijo) - da je preostalo zemljišče (v pritožbi še sporna južna zemljišča) skupno pripadajoče zemljišče sedanjima stavbama. Ugotovitev pripadajočega zemljišča je v domeni sodišča, zato ni vezano slediti predlogu izvedenke, da naj glede na bližino parkirišč k posamezni stavbi in ločevanje le-teh z dovozno potjo parkirišča vzhodno od uvoza z Z. ceste pripadajo oz. so namenjena za rabo stavbe sedanjega objekta X., prej Zadružnega doma, parkirišča vzhodno od uvoza pa namenjena rabi stavbe predlagateljev. Sodišče prve stopnje je prepričljivo in tudi upoštevaje dokazno gradivo, ki ga omenjata pritožbi, pojasnilo, zakaj presoja/sodi, da parkirišča na jugovzhodni in jugozahodni strani predstavljajo skupno pripadajoče zemljišče k stavbi predlagateljev in sosednjemu objektu X., na katerem je bil prej na istem mestu Zadružni dom (s trgovino X.). Sodišče prve stopnje je glede na razvoj tega kareja, upoštevaje zgodovinsko spreminjanje razdelitve in uporabe parkirišč, ob upoštevanju tudi 3. odstavka 43. člena ZVEtL-1 po načelu pravičnosti pravilno ocenilo, da gre pri parcelah, ki predstavljajo južna parkirišča od spornih stavb, za skupno pripadajoče zemljišče. 10. Pritožbeno sodišče poudarja, da se je pri stavbah, ki so bile zgrajene ali so stale na družbenih zemljiščih, namenjenost za redno rabo sicer lahko določila že ob izgradnji, lahko pa se je naknadno tudi spreminjala/predrugačila, vse do olastninjenja družbenega zemljišča, ko je začela veljati nova ureditev na stvarnem področju (dinamičen princip). Pri pravici uporabe je ena od bistvenih okoliščin za njeno pridobitev, ohranitev oziroma prenehanje tudi njeno dejansko izvajanje. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil Zadružni dom (stavba s št. 004) s trgovino X. (005) zgrajen že pred izgradnjo sosednjega objekta TPC Z. (objekt predlagateljev št. 001), ki je bil zgrajen v letu 1995. V postopku ni bilo sporno, da je bilo navedeno zgrajeno na zemljišču v družbeni lastnini. Na mestu zadružnega doma Z. in trgovine X. je bil nato šele leta 2016 zgrajen objekt Poslovni upravni center Z. (objekt X.), a v večjem obsegu. Glede na uveljavljen dinamični princip ugotavljanja urbanističnega in dejanskega vidika neposredne namembnosti zemljišča k stavbi skozi celotno časovno relevantno obdobje, je pomembno, ali se je obseg in namembnost pripadajočega zemljišča v tem obdobju spremenil(a). Pomembno je obdobje, ko je bilo zemljišče v družbeni lastnini, zato stanje po tem ni pravno relevantno. Naknadna/nadomestna gradnja Objekta X. (v letu 2016), sicer na mestu Zadružnega doma in trgovine X., za odločitev v tem postopku tako ne more biti odločilna, saj je postopek po ZVETL-1 določen z namenom uskladitve nepremičninskih evidenc z resničnim stvarnopravnim položajem, ki je nastal do presečnega datuma v posledici obrnjenega načela superficies solo cedit. 11. Četudi bi se sledilo pritožnikom, da je bilo ob gradnji stavbe predlagateljev, stoječe nasproti Zadružnega doma s trgovino X., predvidena drugačna funkcija/pripadnost/namenjenost južnih parkirišč, velja omeniti, da je Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 44/2020 pojasnilo, da se je pri stavbah, ki so bile zgrajene na družbenih zemljiščih, njihova namemnost za redno rabo, ki se je sicer lahko določila že pred/ob izgradnji stavb, naknadno lahko tudi spreminjala vse do olastninjenja družbenega zemljišča, s tem, da je pri pravici do uporabe ena izmed okoliščin tudi njeno dejansko izvajanje. In ravno za tak primer gre (lahko) v obravnavani zadevi, ko se je očitno po izgradnji stavbe predlagateljev spremenila namembnost za rabo, saj se je na (še) spornih zemljiščih dejansko izvajala raba parkiranja v korist stavbe predlagateljev in pred postavitvijo objekta X. v korist Zadružnega doma. Pri tem pri ugotavljanju pripadajočega zemljišča, ne more biti odločilno, koliko parkirnih mest je bilo odvzeto Zadružnemu domu z načrtovanjem gradnje objekta predlagateljev in koliko je bilo predvidenih mest po načrtu oz. potrebnih za izdajo dovoljenj za novi objekt. Velja dodati, da je iz procesnega gradiva in trditev pravdnih strank razbrati, da se je po gradnji stavbe predlagateljev namembnost sprva predvidenih parkirnih mest spremenila, saj je bila že v letu 1997, kot je to razvidno iz mnenja sodne izvedenke (list. št. 101), na parc. št. 345 in 342, ki jo posebej izpostavlja udeleženka MO, načrtovana in izvedena gradnja novega objekta (Z. cesta 275, 275a). Torej se je sprva načrtovano stanje in namebnost zemljišč pri gradnji stavbe predlagateljev spremenila/zmanjšala. Zato so vse trditve udeleženke MO v zvezi s tema zemljiščema, češ, da je bilo načrtovano ob gradnji stavbe predlagateljev zadostno število parkirišč, brez tehtnega pomena.8 Oba pritožnika pa tudi ne moreta biti uspešna z izpostavljanjem in povzemanjem posameznih delov lokacijske in gradbene dokumentacije, ki ju je izvedenka preučila in tudi z urbanističnega vidika zanesljivo ugotovila, da so bila parkirna mesta (op. glede na pritožbeno sporna le še južna) namenjena neposredno rabi predmetne stavbe 001 in tudi takratne stavbe Zadružnega doma (list. št. 106). Prav tako je pojasnila, da skupna gradbena parcela (glede na grafične izsledke v spisu), ki je vezana na predmetno stavbo in na nekdanji Zadružni dom, obsega tudi zemljišče južno od teh stavb. Niso odločilni le prostorski akti in dovoljenja, pač pa tudi njihovo udejanjanje in naknadno spreminjanje stanja v naravi ter dejansko izvajanje uporabe zemljišča oz. vidni sledovi pretekle rabe zemljišč. Dejstvo je, da je bil Zadružni dom še v času privatizacije očitno v funkciji in uporabi. Predlagatelji so v predlogu za ugotovitev pripadajočega zemljišča (ki so ga vložili leta 2014) sami (po)trdili, da so skupaj z lastniki in uporabniki stavbe št. 004 (to je Zadružnega doma) uporabljali parkirišča (kamor sodijo tudi še sporna parkirišča), čemur udeleženci postopka niso konkretno ugovarjali. Predlagatelji so šele kasneje/naknadno v pripombah zoper mnenje izvedenke (list. št. 120) povsem pavšalno trdili, da je bil Zadružni dom ob gradnji objekta predlagateljev opuščen. Udeleženka MO je na tak očitek konkretizirano odgovorila (list. št 149), da je bil zadružni dom (in s tem tudi parkirišča v bližini) v uporabi oziroma obratovanju vse do pridobitve gradbenega dovoljenja za izgradnjo objekta Poslovnega upravnega centra Z. v letu 2014 (im. objekt X.), kar lahko potrdi predlagana priča B. B. Takšnim trditvam predlagatelji, ki so nenazadnje sami potrdili v predlogu, da so parkirišča uporabljali tudi lastniki oziroma uporabniki Zadružnega doma, niso več ugovarjali. Velja še dodati, da je tudi sicer iz njihovih fotografij v spisu (A 16, 18) mogoče razbrati, da je bil Zadružni dom še po izgradnji predmetnega objekta predlagateljev v uporabi in so bila zato v njegovi (so)uporabi tudi parkirišča v južnem delu kareja (na jugovzhodnem delu so bila parkirišča že pred izgradnjo predmetne stavbe predlagateljev v uporabi Zadružnega doma, sicer v večjem obsegu, a so bile pretežno odvzeta z izgradnjo nove stavbe predlagateljev, potem pa v souporabi). V kupoprodajnih pogodbah s prvimi kupci zapisana souporaba parkirišča ob objektu, ploščadi pred objektom, ne vodi v zaključek, da so bila vsa južna parkirišča namenjena in v rabi izključno predmetne stavbe 001. Glede na navedeno pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno ugotovilo, da gre pri sedmih zemljiščih za skupno pripadajoče zemljišče k stavbi predlagateljev, in ker Zadružnega doma s trgovino X. ni več, k stavbi/objektu X. 12. Ker se predmet pritožbenega preizkusa nanaša le na sedem parcel, ki v naravi predstavljajo parkirišča, saj predlagatelji ne izpodbijajo odločitve glede ostalih nepremičnin (parc. št. 352/10, 352/12, 324/57 in 352/6, ki so sicer glede na ugotovitve sodišča prve stopnje ob upoštevanju mnenja sodne izvedenke, predstavljale pred gradnjo objekta X. in tudi na presečni dan parkirišča v objemu Zadružnega doma nasproti objekta predlagateljev), pritožbeno sodišče odgovarja, da pritožbene navedbe predlagateljev o tem, da si je lastnik z izgradnjo sodobnega objekta prilastil del zemljišč, ki naj bi bila po lokacijskem dovoljenju določena kot skupno funkcionalno zemljišče, nimajo vpliva na izpodbijani del odločitve.9 Tudi ni mogoče iz razloga morebitne neupravičene prilastitve zemljišč doseči, da se za potrebe parkiranja lastnikov predmetne stavbe s št. 001 določijo kot individualno pripadajoče zemljišče tiste parcele, ki so predmet izpodbijanja. V tej zvezi so tudi brez tehtnega pomena navedbe predlagateljev v zvezi s sporazumom, sklenjenim z udeleženko MO, glede uporabe podzemne garaže v sedanjem objektu X., ki ima na določenih zemljiščih, kjer je postavljena, ustanovljeno stavbo pravico. Zato pritožbeno sodišče nanje konkretneje ne odgovarja. Če ima objekt X. z izgradnjo stavbe v letu 2016 na razpolago več parkirnih mest, kot jih potrebuje, to ne vpliva na pravilnost ugotovitve o pripadnosti spornih južnih nepremičnin. Okoliščina, ali parkirna mesta zadoščajo za potrebe stavbe, ni merilo pri ugotavljanju, ali gre za (individualno ali skupno) pripadajoče zemljišče. 13. Predlagatelji neutemeljeno izpodbijajo odločitev glede zavrnitve predloga za ugotovitev parc. št. 324/76 za skupno pripadajoče zemljišče le k stavbama št. 001 in 002. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenke urbanistične stroke in z ogledom na kraju samem zanesljivo ugotovilo, da je bila cesta (prej del širše parcele/zemljišča), kot je vidna in obstoji ves čas v takšnem obsegu, kot jo predstavlja sedanja parc. št. 324/76, vedno funkcionalno in enovito povezana z več stavbami kot osrednji dovoz/dostop do njih z uvoza z Z. ceste in z A. ceste. Sporna dovozna pot se v južnem delu priključuje na javno cesto Z. cesta, v severozahodnem delu pa na javno cesto A. cesta. Predlagatelji so sicer tekom postopka, po prvotnem predlogu ureditve razmerja v prvi vlogi (v predlogu, list. št. 1-4), zahtevali, da sodišče določi kot skupno pripadajoče zemljišče k omenjenima dvema stavbama le del te ceste, v obsegu od uvoza iz Z. ceste do konca stavbe predlagateljev (list. št. 15), a takšno parcialno deljenje ceste glede na njeno povezanost in umeščenost v prostor, ne more biti uspešno. Predlagatelji oziroma lastniki stavbe 001 so to cesto uporabljali vse od izgradnje stavbe. Do stavbe in južnih parkirišč so dostopali po tej cesti, a to ob ugotovitvi sodišča prve stopnje na podlagi procesnega gradiva (tudi s pomočjo izvedenke A. A., ki je primerjala arhivsko gradivo in izvedbo skozi daljši čas), da se je ves čas (še pred izgradnjo objekta predlagateljev v letu 1995) preko nje dostopalo tudi do drugih stavb (stavbe št. 00610 in bližnjih večstanovanjskih blokov11) z obeh javnih cest, ne utemeljuje pripadnosti te ceste le k stavbi predlagateljev in stavbi (sedanji) X. (prej Zadružni dom s trgovino X.). Ker gre za povezovalno cesto od Z. ceste do A. ceste, ki služi več stavbam (pot so uporabljali tudi lastniki severnih nepremičnin), je sodišče prve stopnje glede na podani predlog, ki ne zajema še drugih stavb in z njimi povezanih udeležencev, predlog v tem delu pravilno zavrnilo. Drugačno pritožbeno zavzemanje nima podlage v spisu. Z izpodbijano odločitvijo predlagatelji niso onemogočeni pri uveljavljanju/ureditvi svojih pravic, saj imajo možnost vložiti nov predlog za ugotovitev, da je sporna dovozna cesta skupno pripadajoče zemljišče več določenih stavb (z oblikovanjem temu ustreznega novega predloga in vključitvijo pravih udeležencev), v nasprotnem primeru pa urediti razmerje glede te parcele z ustanovitvijo služnostne pravice oz. določitvijo nujne poti.

14. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je na podlagi celovite presoje vseh relevantnih kriterijev določilo (pritožbeno sporen) obseg pripadajočega zemljišča kot skupnega dvema stavbama. Pritožbeno sodišče sprejema argumente sodišča prve stopnje, da gre glede na lego zgradb in spornih nepremičnin, ki jo dobro pokažejo fotografije izvedenke in udeležencev ter skice, po naravi zadeve za zemljišča, ki so glede na dinamičen pristop razvoja tega kareja tesneje povezana z obema zgradbama in tako služijo nasproti si stoječima stavbama.

15. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po 2. odst. 350. čl. ZPP pazi po uradni dolžnosti, pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

1 Ker se vse parcele nahajajo v k. o. ..., pritožbeno sodišče opušča navedbo katastrske občine pri zapisu parcel. 2 Glej izr. prof. dr. Kraljič, dr. Kežmah, mag. Čujovič, mag. Dajčman v Zakon o nepravdnem postopku, ZNP-1 s komentarjem, Založba WD, Maribor 2022, stran 135-140. 3 Gre za stavbo predlagateljev (v preteklosti imenovano Trgovsko poslovni objekt Z.) na naslovu A. cesta 2a in Z. cesta 269, ki je bila najprej poslovna stavba, po podatkih spisa pa je razvidno, da je bila v letu 2013 spremenjena v stanovanjsko poslovno stavbo (priloga B2). 4 Gre za trgovino X. 5 Gre za stavbo Zadružnega doma, ki je stala vse do leta 2016, ko so zgradili Poslovni upravni center Z. (im. Objekt X.) na mestu Zadružnega doma in stavbe/trgovine X. 6 Gre za center X., ki so ga zgradili leta 2016 na mestu prejšnjega Zadružnega doma in trgovine X. 7 ZVEtL-1 meril za določitev obsega pripadajočega zemljišča ne obravnava več izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih našteva primeroma, sodišču pa omogoča, da s sočasno uporabo vseh naštetih enakovrednih meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča. 8 Tudi predlagateljem velja odgovoriti, da bi lahko glede zatrjevanega neupravičenega/nekonsistentnega odvzema teh parkirišč uveljavljali pravice v takratnem upravnem in kasnejšem sodnem postopku. 9 Predlagatelji bi morali v za to ustreznem upravnem postopku kvečjemu nasprotovati pravici do gradnje na teh zemljiščih. 10 Stavba ob sporni cesti zraven stavbe predlagateljev. 11 Po podatkih spisa, priloga A15 – lokacijska dokumentacija-obstoječe stanje, so ti obstajali že pred izgradnjo stavbe predlagateljev v letu 1995.