Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Nerazumljivost izreka povzroča predvsem široko zastavljeni časovni okvir dejanskega stanu kaznivega dejanja od leta 2005 do dne 22. 8. 2011, znotraj katerega se obdolženemu očita večje število izvršitvenih ravnanj, pri čemer je časovno določeno le zadnje izvršitveno ravnanje z dne 22. 8. 2011, opisano pod drugo alinejo izreka sodbe. Ta je zaradi sestavljenosti kaznivega dejanja nezadostna, čeprav je v opisu pod prvo alinejo izreka sodbe navedeno, da bi naj obdolženi z oškodovanko večkrat grdo ravnal in jo pretepal. V izreku sodbe opisano ravnanje obdolženega, ko je oškodovanki očital, da je „kurva“, jo obtoževal spanja z več moškimi in jo tako močno odrinil v podlahet desne roke, da je od tega utrpela pordečino kože na podlahti desne roke, samo zase ne dosega tiste ravni grdega ravnanja oziroma ogrožanja, kot ga za kvalifikacijo ravnanja za kaznivo dejanje nasilja v družini zahteva prvi odstavek 191. člena KZ-1. Presoja za to kaznivo dejanje potrebnega zakonskega znaka „spravljanje v podrejen položaj“ je mogoča edino v zvezi s preostalimi izvršitvenimi ravnanji in njihovo pravno opredelitvijo za po kvaliteti in kvantiteti enaka ravnanja v času veljavnosti KZ, kar terja časovno individualizacijo izvršitvenih ravnanj (historičnih dogodkov), opisanih pod prvo alinejo izreka sodbe.
Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega PK se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje pred spremenjenim senatom.
1. Okrožno sodišče na P je s sodbo I K 40129/2011 z dne 5. 2. 2013 obdolženega PK spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu po 57. členu KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v okviru nje pa določilo kazen štiri mesece zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da je obdolženi dolžan plačati stroške kazenskega postopka v znesku 132,40 EUR in sodno takso v znesku 96,00 EUR.
2. Proti sodbi je zagovornik obdolženega pravočasno vložil pritožbo, ki jo je znotraj pritožbenega roka dopolnil. Pritožbo vlaga iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni ter obdolženega zaradi pomanjkanja dokazov oprosti obtožbe, podrejeno sodbo razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje:
4. Pri uradnem preizkusu napadene sodbe, ki ga je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega opravilo po določbi prvega odstavka 383. člena ZKP, je bilo ugotovljeno, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker je izrek sodbe nerazumljiv.
5. Nerazumljivost izreka povzroča predvsem široko zastavljeni časovni okvir dejanskega stanu kaznivega dejanja od leta 2005 do dne 22. 8. 2011, znotraj katerega se obdolženemu očita večje število izvršitvenih ravnanj, pri čemer je časovno določeno le zadnje izvršitveno ravnanje z dne 22. 8. 2011, opisano pod drugo alinejo izreka sodbe. Ta je zaradi sestavljenosti kaznivega dejanja nezadostna, čeprav je v opisu pod prvo alinejo izreka sodbe navedeno, da bi naj obdolženi z oškodovanko večkrat grdo ravnal in jo pretepal. 6. Razumljivost izreka je v obravnavanem primeru toliko pomembnejša, ker izvršitvena ravnanja segajo v čas veljavnosti dveh Kazenskih zakonikov, in je zaradi zagotavljanja pravne kontinuitete izvršitvenih ravnanj potrebna njihova presoja v skladu s kazenskim zakonom, ki je veljal v času, ko so bila storjena. V izreku sodbe izvršitvena ravnanja od (neugotovljenega dne in meseca) leta 2005 do dne 31. 10. 2008 segajo v čas veljavnosti Kazenskega zakonika (KZ/94, v nadaljevanju KZ), izvršitvena ravnanja od dne 1. 11. 2008 do dne 22. 8. 2011 pa v čas veljavnosti Kazenskega zakonika (KZ/08, v nadaljevanju KZ-1). Vse do veljavnosti KZ-1 bi v izreku sodbe opisano ravnanje obdolženega, ko je na naslovu O.S. na P. ženo KKL (oškodovanko) večkrat zmerjal z žaljivkami, kot so:“kurva, prasica in strojanka“, ter jo med tem tudi klofutal z rokami, kar je večkrat povzročilo, da je padla po tleh, lahko pomenilo samostojno kaznivo dejanje grdega ravnanja po 146. členu KZ, saj je z opisanim ravnanjem obdolženi posegel v telesno in duševno integriteto oškodovanke. Z uveljavitvijo KZ-1 pa je kaznivo dejanje grdega ravnanja izgubilo samostojnost in postalo le izvršitvena oblika drugih kaznivih dejanj, med drugim kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 (vendar le do 15. 5. 2012, ko z uveljavitvijo KZ-1B grdo ravnanje postane kvalificirana oblika grožnje v novem kaznivem dejanju grožnje po členu 135. členu), kaznivega dejanja nasilništva po 296. členu KZ-1, vendar z drugačno posledico kot do tedaj (storilec mora s svojim ravnanjem drugega spraviti v podrejen položaj), ter novega kaznivega nasilja v družini po 191. členu KZ-1. 7. V obravnavani zadevi je obdolženemu očitano kaznivo dejanje pravno opredeljeno v skladu z zakonom, ki je veljal v času storitve zadnjega izvršitvenega ravnanja obdolženega kot kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1. Pri teh kaznivih dejanjih mora iti praviloma za neko trajnejše ravnanje storilca, ki je večje intenzivnosti in trajanja ter preide v vzorec obnašanja v družini oziroma ravnanja, ki poruši normalne medosebne odnose v družini tako, da ostanejo določeni družinski člani brez topline doma, brez občutka varnosti, nimajo miru, so prestrašeni in podobno oziroma so ravno zaradi ravnanja obdolženega spravljeni v podrejen položaj oziroma v položaj, ki je temu pojmu po vsebini primerljiv, kar vse mora biti navedeno v izreku sodbe, saj se sicer opis dejanja, kjer se storilcu očita kaznivo dejanje po 191. členu KZ-1 ne bi v ničemer razlikoval od opisa kaznivega dejanja po členu 135 KZ-1.(1) V izreku sodbe opisano ravnanje obdolženega, ko je oškodovanki očital, da je „kurva“, jo obtoževal spanja z več moškimi in jo tako močno odrinil v podlahet desne roke, da je od tega utrpela pordečino kože na podlahti desne roke, samo zase ne dosega tiste ravni grdega ravnanja oziroma ogrožanja, kot ga za kvalifikacijo ravnanja za kaznivo dejanje nasilja v družini zahteva prvi odstavek 191. člena KZ-1. Presoja za to kaznivo dejanje potrebnega zakonskega znaka „spravljanje v podrejen položaj“ je mogoča edino v zvezi s preostalimi izvršitvenimi ravnanji in njihovo pravno opredelitvijo za po kvaliteti in kvantiteti enaka ravnanja v času veljavnosti KZ, kar terja časovno individualizacijo izvršitvenih ravnanj (historičnih dogodkov), opisanih pod prvo alinejo izreka sodbe.
8. Nerazumljivost izreka sodbe predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki ima vselej za posledico razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje, zato je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega, ki uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v povezavi z odsotnostjo razlogov o odločilnih dejstvih, presoja kršitev pa je mogoča le ob jasnem in razumljivem izreku, kar je bilo zaradi ugotovljene procesne kršitve onemogočeno, odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 392. člena ZKP).
9. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ugotovljeno kršitev odpravilo z aktivnim sodelovanjem zastopnice obtožbe oziroma v nasprotnem z lastno oceno samo presodilo, ali dejanje opisano v obtožbi KT (1) 1223/11 z dne 22. 8. 2012 (list. št. 130 spisa), ki jo bo vzelo za podlago, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 ali kakšnega drugega kaznivega dejanja. Ker pa je bilo glede tega v napadeni sodbi že zavzeto stališče, je pritožbeno sodišče novo sojenje odredilo pred spremenjenim senatom.
Op. št. (1): Tako nosilne odločbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 56/2009, I Ips 117/2009 in I Ips 194/2009.