Jedro

Od odstopa hipotekarne terjatve naprej torej odstopnik nima več pravice do hipotekarnega zavarovanja. To pravico pridobi prevzemnik terjatve z odstopom in brez vpisa v zemljiško knjigo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je s primarnim tožbenim zahtevkom zahtevala izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim bi tožena stranka dovolila izbris maksimalne hipoteke na nepremičninah v lasti tožeče stranke. S podrejenim zahtevkom je zahtevala plačilo 746.595,35 EUR z obrestmi.

2. Skupaj s tožbo je tožeča stranka predlagala tudi izdajo začasne odredbe, vendar le za zavarovanje primarnega tožbenega zahtevka. Zahtevala je zaznambo prepovedi prenosa maksimalne hipoteke in podredno prepoved poočitve spremembe upnika. Tožeča stranka je izrecno predlagala sodišču, da predloga ne vroči toženi stranki.

3. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo oba predloga tožeče stranke, tako glavnega kot tudi podrejenega.

4. Za tožničine trditve je prvostopenjsko sodišče predpostavilo, da so resnične. Povzelo jih je v obrazložitev. Te trditve pa so bile, da je tožeča stranka z G. d. d. sklenila pogodbo dne 14. 9. 2009. Z njo naj bi se zavezala k opravi elektro­instalacijskih del v stanovanjskem naselju N., ki je v K. Naročnik za izgradnjo naselja N. je bil sicer H. d. d. On je bil tudi lastnik nepremičnin.

5. Tožena stranka je banka. Z H. d. d. je sklenila kreditno pogodbo 15. 7. 2010, s katero je posodila H. d. d. 40 mio EUR. Kot zavarovanje kredita si je izgovorila maksimalno hipoteko na nepremičninah.

6. Tožeča stranka in G. d. d. sta bili dogovorjeni, da bo G. d. d. tožeči stranki plačala le 70 % vrednosti opravljenih del v denarju. Preostanek naj bi G. d. d. poravnala tako, da bi se na tožečo stranko prenesla lastninska pravica na nepremičninah. V naravi gre za stanovanja, ki so v etažni lastnini.

7. Ker pa G. d. d. ni bila lastnica stanovanj, je bil končno dosežen dogovor, da bo H. d. d. prodala stanovanja tožeči stranki. Svoj dolg iz te prodajne pogodbe bo tožeča stranka poravnala tako, da bo v korist H. d. d. odstopila svojo terjatev do G. d. d. za opravljena instalacijska dela (v višini 30 % od opravljenih del) in jih prodala H. d. d. Terjatvi na plačilo kupnine za stanovanje in na plačilo kupnine za prodajo terjatve do G. d. d., sta bili vzajemni in sta se pobotali.

8. Tožena stranka ni hotela izstaviti dovoljenj za izbris maksimalne hipoteke na nepremičninah, glede katerih je bila sklenjena prodajna pogodba. Izvajalci, med katere je sodila tudi tožeča stranka, niso hoteli izročiti listin, povezanih z izvršitvijo opravljenih del. Brez teh listin ni bilo mogoče pridobiti uporabnega dovoljenja.

9. Na dveh sestankih naj bi se zakoniti zastopnik H. d. d. in zakoniti zastopnik G. d. d., A. A., sestala z zastopniki kreditodajalke (N. d. d.). Dneva teh sestankov tožeča stranka ni navedla. Na enem od teh dveh sestankov je bilo dogovorjeno, da bo tožeča stranka v zameno za predajo tehnične dokumentacije izdala izbrisne pobotnice. Tožena stranka naj bi se poleg tega zavezala, da ne bo nasprotovala prenosu lastninske pravice na prodanih stanovanjih.

10. Tožeča stranka naj bi svojo obveznost izročitve listin izpolnila. Tožena stranka naj bi sicer ne nasprotovala prenosu lastninske pravice na tožečo stranko, ni pa izstavila izbrisnih dovoljenj za maksimalne hipoteke. S tem naj bi kršila dogovor s tožečo stranko.

11. Tožeča stranka je še navedla, da so bile terjatve iz zadevnih kreditov odstopljene Družbi za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju: DUTB). Če bi prišlo do poočitve spremembe hipotekarnega upnika, bi bil tožbeni zahtevek tožeče stranke onemogočen, kajti tudi če bi v pravdi izposlovala izbrisno dovoljenje od tožene stranke, ne bi več mogla doseči izbrisa maksimalne hipoteke iz zemljiške knjige (zadnje je zapisano v prvostopenjskem sklepu, r. št. 7).

12. Prvostopenjsko sodišče je oba predloga za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Zanikalo je obstoj terjatve tožeče stranke. Terjatev naj ne bi bila verjetno izkazana zato, ker mora biti pogodba o prenehanju maksimalne hipoteke sklenjena pisno (52. člen OZ). Dogovor s toženo stranko pa ni bil takšen. Tudi naj ne bi bila pogodba pretežno izpolnjena (58. člen OZ).

13. Kot samostojen in dodaten razlog za zavrnitev obeh predlogov pa je prvostopenjsko sodišče navedlo še, da terjatev tožeče stranke ni verjetno izkazana tudi zaradi samih dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka.

14. Zoper sklep prvostopenjskega sodišča je vložila pritožbo tožeča stranka. V svoji pritožbi očita prvostopenjskemu sodišču, da je spregledalo, da je navedla, da je kot zastopnik tožeče stranke (in nasploh izvajalcev) sodeloval A. A., ki je bil sicer predsednik uprave G. d. d. Nasprotuje tudi stališčem prvostopenjskega sodišča glede potrebne obličnosti in pretežne izpolnitve pogodbe (52. in 58. člen OZ). Zavrnitev izvajanja dokazov in oceno sodišča, da predlagani dokazi ne zadoščajo za izkaz verjetnosti terjatve tožeče stranke, je grajala kot nedopustno zavrnitev izvajanja dokazov in vnaprejšnjo dokazno oceno.

15. Pritožba ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo na temelju 2. točke 365. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ.

16. Ena od predpostavk za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve je, da je terjatev predlagatelja za izdajo začasne odredbe verjetno izkazana (1. odstavek 272. člen ZIZ). Nedenarno terjatev je tožeča stranka videla v svojem zahtevku na izdajo dovoljenja za izbris maksimalne hipoteke.

17. Prvostopenjsko sodišče je pravilno odločilo, da terjatev ni verjetno izkazana. Temu pritožbeno sodišče pritrjuje, čeprav iz povsem drugih razlogov.

18. Tožeča stranka je izrecno navedla, da je tožena stranka terjatev odstopila v korist DUTB (tožba str. 11 = l. št. 11; ta del tožbe se pravzaprav nanaša že na predlog za izdajo začasne odredbe). To pomeni, da je ravnala na temelju 1. odstavka 417. člena OZ. S prenosom terjatve samodejno preidejo na prevzemnika terjatve tudi vse stranske pravice (1. odstavek 418. člena OZ). Kot ena primeroma navedenih pravic je navedena tudi hipoteka. Vpis v zemljiško knjigo je le še deklaratornega značaja (tako že odločbe VS RS, opr. št. III Ips 131 /2005 [z obširno obrazložitvijo], II Ips 170/2006 in II Ips 75/2009). Od odstopa hipotekarne terjatve naprej torej odstopnik nima več niti pravice do hipotekarnega zavarovanja. To pravico pridobi prevzemnik terjatve z odstopom in brez vpisa v zemljiško knjigo.

19. Tožeča stranka v pritožbi prav z ničemer ne zanika, da bi do prenosa terjatve na DUTB res prišlo. Sicer pa je tako z vso jasnostjo sama trdila v tožbi (na str. 11 in 12 tožbe = l. št. 11 in 12) in je to navedbo povzelo tudi prvostopenjsko sodišče v r. št. 7. 20. Očitno je torej, da terjatev tožeče stranke ni verjetno izkazana (1. odstavek 272. člen ZIZ).

21. Na pritožbene razloge ni bilo potrebno odgovarjati, ker tožeča stranka s pritožbo ne more uspeti v nobenem primeru.

22. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena in 1. odstavek 165. člena ZPP).