U-I-215/01

18. 9. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Krajevne skupnosti Sveti Peter in Franca Prinčiča iz Sečovelj, ki ju zastopa mag. Gregor Velkaverh, odvetnik v Kopru, na seji dne 18. septembra 2003

sklenilo:

1.Pobuda Krajevne skupnosti Sveti Peter za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti določb od 4. do 10. člena Odloka o komunalnem prispevku Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 46/2000) in drugega odstavka 8. člena Navodila za izračun komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 4/99) se zavrže.

2.Pobuda Franca Prinčiča za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti določb iz 1. točke izreka se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnika izpodbijata zgoraj navedene določbe Odloka o komunalnem prispevku Občine Piran (v nadaljevanju Odlok) in Navodila za izračun komunalnega prispevka (v nadaljevanju Navodilo), ker naj bi bile v neskladju s 14. in s 153. členom Ustave. Krajevna skupnost Sveti Peter navaja, da pobudo vlaga v imenu krajanov, ki živijo na njenem območju. Francu Prinčiču naj bi bil odmerjen komunalni prispevek, ki ga ni plačal in zato ne more graditi hiše. Pobudnika menita, da je po Zakonu o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 44/97 - v nadaljevanju ZSZ) komunalni prispevek plačilo sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča in ne davek za izmišljene potrebe, saj mora odražati dejanske stroške gradnje komunalne opreme. V nasprotju s tem naj bi Odlok v 5. členu predvideval, da višino povprečnega stroška opremljanja stavbnih zemljišč določi Občinski svet s sklepom, torej sprejme o tem politično odločitev, ki ne izkazuje dejanskih stroškov. Tudi abstraktne formule za izračun komunalnega prispevka, ki jih predpisuje Odlok, naj bi bile plod idej občinskih funkcionarjev in ne dejanskih stroškov komunalne opreme in njihove porazdelitve. Občani, ki živijo na podeželju, naj bi imeli skromno komunalno opremo, saj je ta pretežno v urbanih okoljih. V preteklosti naj bi vaščani vlagali v komunalno opremo tako, da so udarniško delali in plačevali samoprispevke, vendar morajo sedaj to plačati, če želijo graditi. Navodilo naj bi v drugem odstavku 8. člena prekoračilo pooblastilo iz 42. člena ZSZ, ker na njegovi podlagi Minister ne more uvesti novih in dodatnih kriterijev za odmero komunalnega prispevka v obliki povprečnih stroškov komunalnega opremljanja.

Občina Piran odgovarja, da Krajevna skupnost nima pravnega interesa, ker izpodbijana predpisa ne urejata njenih pravic.

Francu Prinčiču naj bi bil komunalni prispevek odmerjen za legalizacijo gospodarskega objekta, vendar ga ne želi poravnati. Po Navodilu naj bi se komunalni prispevek izračunal na podlagi programov opremljanja, vendar njegov drugi odstavek 8. člena dopušča, da se do uveljavitve teh programov upošteva povprečni strošek komunalne opreme. Občina pojasnjuje, da so dejanski stroški komunalnega opremljanja na podeželju višji od povprečnih stroškov, ker se razdelijo na manjše število objektov, ki so razpršeni na velikih območjih, za katera ni sprejetih prostorskih izvedbenih načrtov in investicijskih programov oziroma programov opremljanja. Na teh območjih naj bi enaka komunalna oprema, kot jo ima urbano središče, terjala previsok komunalni prispevek.

Občina naj bi v zadnjih petih letih v ta območja vložila skoraj miljardo tolarjev zato, da prebivalcem zagotovi enakovredne možnosti za življenje. Vlaganja naj bi se ji povrnila od zavezancev, ki te dobrine dobijo, ko zaprosijo za gradbeno dovoljenje, in takrat jim prizna morebitna sovlaganja (16. člen Odloka). Velikost povprečnega stroška opremljanja naj bi določil Občinski svet kot najvišji organ odločanja s sklepom, vendar temelji na strokovnih merilih, ki razlikujejo stopnje komunalne opremljenosti, in je v skladu z Zakonom in Navodilom. Odlok naj ne bi upošteval osebnih okoliščin zavezancev.

3.Ministrstvo za okolje, prostor in energijo odgovarja, da Navodilo temelji na 42. členu ZSZ. Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju ZSZ84) naj bi urejal različen način določanja komunalnega prispevka. Za območja, ki so bila načrtovana s prostorskimi ureditvenimi načrti, naj bi se določal na podlagi investicijskih programov, za druga območja pa kot povprečnina. Navodilo naj bi zato v 8. členu začasno, do uveljavitve programov opremljanja, enotno uredilo izračun komunalnega prispevka, torej njegov namen ni bil uvajati povprečnino na novo. Ministrstvo pojasnjuje, da po ZSZ84 nekaj časa (od leta 1984 do 1989) ni bilo treba plačati komunalnega prispevka, če območje ni bilo urejeno s prostorskim izvedbenim načrtom, kar je povečalo število gradenj izven ureditvenih območij. Plačilo sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnih zemljišč, čeprav s povprečnino, naj bi bilo zato utemeljeno.

Ministrstvo meni, da v obravnavanem primeru prebivalci urbanih središč plačajo višji komunalni prispevek.

B. - I.

4.Krajevna skupnost Sveti Peter svojo pobudo utemeljuje s tem, da izpodbijana predpisa nalagata plačevanje komunalnega prispevka krajanom, ki živijo na njenem območju. Pobudo vlaga v njihovem imenu in zaradi njihovih interesov. Izpodbijana predpisa ne posegata v njene pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Ker je po drugem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) pravni interes za vložitev pobude podan le tedaj, kadar gre za pobudničin lastni, torej konkretni interes, je bilo treba njeno pobudo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.

B. - II.

5.Po 5. točki prvega odstavka 179. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZUreP-1) je ZSZ prenehal veljati, vendar se na podlagi drugega odstavka te določbe komunalni prispevek odmerja po dotlej veljavnih predpisih, do uveljavitve predpisa, ki bo določil nov način njegovega izračuna. To pomeni, da drugi odstavek 8. člena Navodila prehodno, do uveljavitve predpisa, ki bo določil nov način izračuna komunalnega prispevka, še velja.

6.Po drugem odstavku 8. člena Navodila se do uveljavitve programa opremljanja komunalni prispevek izračuna tako, da se kot podlaga za izračun upoštevajo povprečni stroški izgradnje oziroma prenove komunalne opreme in njenega priključevanja na ustrezna omrežja oskrbovalnih sistemov (povprečni stroški komunalne opreme). Povprečni stroški komunalne opreme se določijo kot povprečje stroškov opremljanja na kvadratni meter vseh stavbnih parcel v občini v predhodnem letu. Franc Prinčič tej določbi Navodila očita, da kot kriterij za odmero komunalnega prispevka upošteva povprečne stroške komunalne opreme, čeprav 42. člen ZSZ zahteva, da se upoštevajo dejanski stroški, zato je v neskladju s 153. členom Ustave.

7.Po tretjem odstavku 153. člena Ustave morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni.

Upravni predpis pri dopolnjevanju zakonske norme ne sme presegati zakonskega okvira (2. odstavek 120. člena Ustave).

8.Navodilo je bilo izdano na podlagi 42. člena ZSZ, po katerem je bil komunalni prispevek plačilo sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča. Po drugem odstavku citirane določbe se je določil glede na višino vseh stroškov opremljanja stavbnega zemljišča z javno infrastrukturo, upoštevaje površino stavbnega zemljišča, mogoče priključke na javno infrastrukturo ter njene zmogljivosti. Citirana določba je v tretjem odstavku pooblastila Ministra, da izda Navodilo in z njim natančneje uredi izračun tega prispevka.

9.Zmotno je stališče pobudnika, da je 42. člen ZSZ Ministra pooblastil, da pri izdaji Navodila upošteva zgolj, da se komunalni prispevek določi po dejanskih stroških komunalne opreme. Določil se je glede na vse stroške komunalne opreme, upoštevaje površino stavbnega zemljišča ter število in zmogljivost možnih priključkov. S tem je bil okvir 42. člena ZSZ dovolj širok, da je v prehodnem obdobju dopuščal kot merilo za izračun komunalnega prispevka tudi povprečne stroške komunalne opreme, kot jih je uredil 8. člen Navodila. Kot merilo za izračun komunalnega prispevka ti stroški na območju občine upoštevajo to, kar izhaja iz drugega odstavka 42. člena ZSZ. Zato je neutemeljen očitek pobudnika, da je 8. člen Navodila prekoračil zakonski okvir.

10.Četrti odstavek 42. člena ZSZ je pooblastil občine, da v skladu z Navodilom podrobneje operacionalizirajo merila za izračun komunalnega prispevka. Občina Piran je to uredila z Odlokom. Ustavno sodišče je že ugotovilo, da pobudnik zmotno meni, da se komunalni prispevek po 42. členu ZSZ odmeri le po dejanskih stroških komunalne opreme, zato je njegov splošen očitek, da so določbe od 4. do 10. člena Odloka v neskladju s 153. členom Ustave, ker tega ne upoštevajo, neutemeljen. Pri tem je zmotno njegovo stališče, da je 5. člen Odloka, ki pooblašča Občinski svet, da s sklepom določi višino povprečnega stroška komunalne opreme, v neskladju s 153. členom Ustave zato, ker Občinski svet na njegovi podlagi lahko uveljavlja politično voljo. Odlok namreč tudi v 5. členu predpisuje merila za oblikovanje tega sklepa, zato je očitek pobudnika lahko le predvidevanje, da so sklepi Občinskega sveta v neskladju s predpisi.

11.Pobudnik pavšalno zatrjuje, da so občani na podeželju v slabšem položaju, ker je večina komunalne opreme v urbanih središčih, in da so zato izpodbijane določbe Odloka v neskladju s 14. členom Ustave. Vendar te določbe Odloka operacionalizirajo merila za izračun komunalnega prispevka enako za vsa območja v Občini, za katera še ni sprejet program opremljanja. Zgolj nezadovoljstvo s komunalno opremljenostjo območja, na katerem živi, pa ne more biti predmet pobude. Pri tem ne drži pobudnikovo stališče, da vlaganj, ki so jih v preteklosti prispevali krajani, Odlok ne upošteva, saj v 16. členu ureja znižanje ali oprostitev plačila komunalnega prispevka zaradi morebitnega prispevka pri izgradnji komunalne opreme.

12.Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

13.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić