Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 16. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 941/2003 z dne 3. 12. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča na Vrhniki št. P 30/2002 z dne 16. 1. 2003 se ne sprejme.
1.Prvostopenjsko sodišče je s sodbo ugotovilo obstoj lastninske pravice tožnice na nepremičnini in ustavni pritožnici naložilo, da ji v roku 15 dni izstavi primerno listino, na podlagi katere bo mogoč prenos lastninske pravice na tožnico. Višje sodišče je odločitev prvostopenjskega sodišča potrdilo z utemeljitvijo, da je pravilno ugotovilo, da je bila tožnica posestnica sporne nepremičnine vsaj v obdobju od leta 1970 do leta 1990, pritožnica pa ni dokazala, da je bila tožnica v navedenem obdobju nedobroverna.
2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 22., 25., 33. in 67. člena Ustave. Meni, da drugostopenjsko sodišče ob presoji predpostavk iz 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/88 in nasl. – v nadaljevanju ZTLR), izpolnitev katerih je pogoj za pridobitev lastninske pravice na podlagi dobroverne posesti, ni ravnalo z zadostno skrbnostjo. Pri tem se naj ne bi opredelilo do njenih pritožbenih navedb o nezakonitosti in nedobrovernosti izvrševanja posesti tožnice, ker je menilo, da se dobrovernost predpostavlja in da je dokazno breme glede tega na strani pritožnice. Pritožnica v ustavni pritožbi tudi navaja dejstva, ki po njenem mnenju govorijo za to, da tožnica pri priposestvovanju ni bila v dobri veri, Višjemu sodišču pa očita, da se o teh dejstvih, ki naj bi jih navajala tudi v pritožbi, ni opredelilo, zgolj pavšalen odgovor pa naj bi dalo tudi glede dobe priposestvovanja. Pritožnici naj bi bili s tem kršeni pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave.
3.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. in 67. člena Ustave. Navedena kršitev naj bi bila v tem, da Višje sodišče ni z zadostno skrbnostjo presojalo pogojev iz 28. člena ZTLR, ki morajo biti izpolnjeni za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Pri tem obširno razpravlja o dejstvih, ki naj bi jih Višje sodišče pomanjkljivo ugotovilo. Navedeni očitek, s katerim pritožnica izraža svoje nestrinjanje z odločitvijo sodišč, pa pomeni zgolj ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava, s čimer pa pritožnica navedene kršitve ne more utemeljiti. Ustavno sodišče glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkuša le, ali je morda z izpodbijano odločbo kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina.
4.Pritožnica Višjemu sodišču tudi očita, da se s tem, ko je le pavšalno pritrdilo ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, ni opredelilo do njenih pritožbenih navedb in dejstev. S tem naj bi ji bili kršeni pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Ta očitek ni utemeljen. Višje sodišče je na pritožbene navedbe odgovorilo, da v celoti sprejema dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, v kolikor se nanaša na pravno relevantna dejstva, na očitek napačne uporabe materialnega prava pa je posebej odgovorilo. Ni ustavna zahteva, da bi Višje sodišče v primeru, ko se strinja z materialnopravno presojo sodišča prve stopnje in je glede tega že prvostopenjska sodba v svoji obrazložitvi dovolj izčrpna, pritožnik pa v pritožbi ne uveljavlja novih pravnih argumentov, izčrpno ponavljalo razloge za odločitev.
5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
dr. Dragica Wedam Lukić