20. 9. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude samostojnega podjetnika Prevka Tešiča, s.p., Šmarje pri Kopru, ki ga zastopa Mirjana Dmitrovič, odvetnica v Kopru, na seji dne 20. septembra 2001

s k l e n i l o :

1.Postopek za preizkus pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 16. člena Odloka o določitvi namembnosti Luke Portorož in o prenosu luke v upravljanje (Uradne objave, št. 23/81 in 27/90) se ustavi.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Cenika luških pristojbin v pristanišču Piran in Portorož za leto 1999 (Uradne objave, št. 23/99) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik izpodbija 16. člen Odloka o določitvi namembnosti Luke Portorož in o prenosu luke v upravljanje (v nadaljevanju Odlok), v katerem je določeno, da upravljavec luke predpiše tarife za luške pristojbine in storitve za namenski del luke in za del luke, namenjen javnemu prometu. Pri tem ne navaja, v čem naj bi bil Odlok v nasprotju z Ustavo in zakonom. Pobudnik izpodbija tudi Cenik luških pristojbin v pristanišču Piran in Portorož za leto 1999 (v nadaljevanju Cenik), ki ga je določilo Javno podjetje Okolje Piran kot upravljavec luke. S tem cenikom naj bi bili prekoračeni okviri pooblastil za določanje pristojnosti, ki jih določajo Zakon o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65 in nasl. - ZKT), Zakon o lukah (Uradni list RS, št. 7/77 - ZL) in Odlok. Pobudnik podrobneje ne navaja, v čem naj bi bila zatrjevana kršitev pooblastil in izpodbija le višino posameznih vrst pristojbin. S Cenikom naj bi bile poleg visokih cen za letne priveze predvidene tudi pristojbine za vstop in izstop potnikov v notranjem in obalnem prometu s plovili samostojnih podjetnikov- prevoznikov. Takšno postopanje upravljavca luke naj bi ne bilo v skladu z Ustavo, saj se s tem pobudnik izenačuje s turisti in z drugimi lastniki plovil, ki imajo svoje ladje privezane v lukah. Predpisane pristojbine naj bi bile nesorazmerne s koristmi, ki jih nudijo prevozi, previsoke pa naj bi bile tudi v primerjavi s takšnimi pristojbinami v drugih lukah. Neskladje izpodbijanih pristojbin z Ustavo naj bi bilo v tem, da je predpisana tarifa po Ceniku v nasprotju s pravnimi koristmi posameznika.

2.Pobudnik utemeljuje pravni interes za vložitev pobude s tem, da je kot samostojni podjetnik - prevoznik zavezan za plačevanje izpodbijanih pristojbin in da zoper njega pred Okrajnim sodiščem v Kopru že tečejo pravdni postopki zaradi neplačila pristojbin za pretekla leta.

3.Ker pobudnik v pobudi ni navedel, s katerimi predpisi naj bi bil Odlok v nasprotju in v čem naj bi bilo to nasprotje, ga je Ustavno sodišče pozvalo, naj pobudo dopolni. V dopolnitvi pobude je pobudnik izrecno navedel, da ne izpodbija pravice upravljavca luke za določanje tarife (kar je določeno v 16. členu Odloka), temveč da nasprotuje le sprejeti tarifi za luške pristojbine oziroma Ceniku.

4.Občina Piran v odgovoru na pobudo navaja, da pobuda ni utemeljena, saj pobudnik z njo ne izpodbija občinskega predpisa, temveč sprejeto tarifo, ki je po svoji naravi akt poslovanja (in ne predpis) in tako ne more biti predmet presoje ustavnosti in zakonitosti. V odgovoru je podana tudi utemeljitev višine izpodbijanih pristojbin in prikazana primerjava s podobnimi pristojbinami v drugih lukah.

5.Ker je pobudnik v dopolnitvi pobude navedel, da ne nasprotuje prvotno izpodbijani ureditvi iz 16. člena Odloka, je Ustavno sodišče postopek za preizkus pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka ustavilo.

6.Po 21. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče presoja skladnost zakonov z Ustavo ter skladnost drugih predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z Ustavo in zakoni.

Predmet ustavnosodne presoje so tako le predpisi in splošni akti, ne pa tudi konkretni akti poslovanja pravnih oseb. Zato je za presojo izpodbijanega Cenika odločilno vprašanje, ali ima tudi Cenik pravni značaj predpisa ali akta poslovanja.

7.Ustavno sodišče je podobno vprašanje že obravnavalo v zadevi št. U-I-166/99. V tej zadevi je pobudnik izpodbijal določbe dveh cenikov luških pristojbin istega upravljavca luke, po katerih je bila pristojbina za privez v luki Piran določena glede na stalno prebivališče prevoznika. Pristojbina za uporabnike s stalnim prebivališčem v Občini Piran je bila namreč predpisana v bistveno višjem znesku kot za uporabnike iz drugih krajev. Takšno rešitev je pobudnik izpodbijal z vidika neskladnosti z ustavnim načelom enakosti pred zakonom. Ustavno sodišče je v navedeni zadevi s sklepom št. U-I-166/99 z dne 22. 3. 2001(Uradni list RS, št. 37/2001) sprejelo naslednje stališče: "Kolikor vsebuje le seznam cen, ne pa tudi odločitev o politiki cen, cenik javnih dobrin ni predpis, o katerega ustavnosti ali zakonitosti bi lahko v skladu s prvim odstavkom 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) odločalo Ustavno sodišče, temveč je konkreten akt poslovanja. Izpodbijane določbe pa so, kot je Ustavno sodišče opozorilo že v odločbi št. U-I-160/97, v tistem delu, ki ga sedaj zajema izrek odločbe, po vsebini določitev diferenciranja cen in kriterija za to diferenciranje. Take določbe so po vsebini predpis. Zanj je po drugem odstavku 59. člena ZGJS pristojna lokalna skupnost. Cenika za leto 1999 in 2000 je sprejelo Javno podjetje Okolje Piran, ki pristojnosti za odločanje o izpodbijanih vsebinah nima. Ker ga je torej izdal nepristojen organ, je ta "akt" po svoji vsebini predpis, čeprav objavljen v uradnem glasilu, neobstoječ in se ga zato tudi ne sme uporabljati." V skladu z navedenim stališčem je Ustavno sodišče odločitev o diferencirani določitvi pristojbine glede na prebivališče zavezanca štelo za določitev politike cen, za katero pa ni pristojen upravljavec luke, temveč lokalna skupnost, in je zato izpodbijane določbe izreklo za neobstoječe.

8.V obravnavani zadevi izpodbija pobudnik višino posameznih vrst luških pristojbin v luki Portorož iz drugih razlogov kot v zadevi št. U-I-166/99. Izpodbijan je torej Cenik kot tarifa posameznih vrst pristojbin in ne kot akt, ki bi določal politiko cen (kar ni v pristojnosti upravljavca luke). Izpodbijani cenik je tako v tem delu v skladu s stališčem Ustavnega sodišča v zadevi št. U-I- 166/99 treba šteti za akt poslovanja, za katerega presojo po 21. členu ZUstS Ustavno sodišče ni pristojno. Zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Cenika zavrglo.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 6. in 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednika dr. Lojze Ude