Jedro

Do izbrisa štirih kazenskih točk na podlagi opravljenega izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo so upravičeni le tisti storilci, ki tak program opravijo uspešno v celoti in v roku, ki je določen v napotilu na izobraževanje.

V kolikor je storilec res menil, da lahko izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo opravi v dveh mesecih po prijavi, je ravnal pri tem malomarno, saj je bilo v napotilu jasno in izrecno določeno, da mora izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo uspešno zaključiti v roku dveh mesecev po prejemu napotila, v kolikor pa je bil glede tega storilec v dvomih, bi se lahko glede tega pozanimal bodisi pri Ministrstvu za pravosodje, bodisi pri izvajalcu takšnega izobraževanja.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel dovoljenje na dan 13. 8. 2010, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu ter mu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožujeta storilčeva zagovornika zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. V pritožbi navajata, da je storilec prejel napotilo Ministrstva za pravosodje na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo dne 27. 1. 2011. Po prejemu tega napotila je bil brez vozniškega dovoljenja, saj mu je bila s sodbo PR 412/2010 izrečena stranska sankcija prepoved vožnje motornih vozil B kategorije v trajanju dveh mesecev, ki je trajala od 15. 2. 2011 do 15. 4. 2011. Zaradi navedenega se je storilec prijavil za opravljanje izobraževanja po napotilu 2. 3. 2011, torej v roku, ki ga je določilo Ministrstvo za pravosodje, istočasno pa bi lahko po njegovem prepričanju opravljal izobraževanje v dveh mesecih po prijavi. Štel je namreč, da izobraževanja ne more opraviti, ker ima prepoved vožnje, ki ne omogoča usposabljanja. Kljub temu je prejel vabilo, da se usposabljanja lahko udeleži, vendar v terminu od 31. 3. 2011 in je izobraževanje trajalo do 8. 4. 2011, ko ga je uspešno zaključil, potrdilo pa je prejel 5. 5. 2011. Sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo, da je pritožnik imel možnost glede na število točk le-te zmanjšati z izobraževanjem in da je administrativna pot potekala toliko časa, da je prišlo do takšne odločitve. V kolikor bi lahko opravil izobraževanje takoj, do prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sploh ne bi prišlo. Glede na spremembo prometnih pravil pa zagovornika tudi predlagata, da se glede pritožbenih razlogov materialnopravnih določb uporabijo pravila, ki so za storilca milejša ali ugodnejša. Pritožba ni utemeljena.

V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je storilcu bilo s plačilnim nalogom Policijske postaje C. z dne 10. 1. 2010, ki je postal pravnomočen 19. 1. 2010, izrečenih 5 kazenskih točk, s plačilnim nalogom Policijske postaje S. K. z dne 23. 12. 2010 (pravilno 28. 12. 2010), ki je postal pravnomočen 6. 1. 2011, izrečenih 5 kazenskih točk in s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah z dne 3. 1. 2011, ki je postala pravnomočna 15. 1. 2011, izrečenih 9 kazenskih točk, vse za prekrške storjene z motornim vozilom B kategorije. Prav tako je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je storilec dne 27. 1. 2011 prejel napotilo Ministrstva za pravosodje na udeležbo v izobraževanju in usposabljanju za varno vožnjo, saj je v času izdaje napotila storilec imel v evidenco vpisanih 14 kazenskih točk po zgoraj navedenem plačilnem nalogu Policijske postaje C. in sodbi Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah. V napotilu je storilec bil opozorjen, da mora izobraževanje opraviti v roku dveh mesecev po prejemu napotila, to je do 28. 3. 2011, izobraževanje pa je uspešno opravil šele v času od 31. 3. 2011 do 8. 4. 2011, ko je že imel v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih 19 kazenskih točk. Ob takšnih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki jih je imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan 13. 8. 2010, saj je tega dne storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel predpisano število 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Takšno posledico namreč predpisuje tretji odstavek 22. člena Zakona o prekrških (ZP-1).

Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati opravljen program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, na podlagi katerega bi moralo ministrstvo storilcu v skupni evidenci kazenskih točk izbrisati 4 kazenske točke, so neutemeljene. V napotilu na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo z dne 26. 1. 2011, ki je storilcu bilo vročeno 27. 1. 2011 (priloga ...) je storilec bil poučen, da se mora po drugem in tretjem odstavku 189. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) na lastne stroške v roku dveh mesecev po prejemu tega napotila, udeležiti programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, vendar je storilec program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo uspešno opravil šele v obdobju od 31. 3. 2011 do 8. 4. 2011, kot izhaja iz potrdila P., izobraževalni center, avtošola in drugo izobraževanje, d.o.o. iz R. S. (priloga ...). Kot je pojasnilo Ministrstvo za pravosodje v dopisu z dne 9. 5. 2011 (list. št. ...) storilcu kljub opravljenemu programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo v skupni evidenci niso izbrisali 4 kazenskih točk, saj je program opravil po poteku roka določenega v napotilu. Do izbrisa 4 kazenskih točk na podlagi opravljenega izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo so namreč v skladu s 189. členom ZVCP-1 upravičeni le tisti storilci, ki tak program opravijo uspešno, v celoti in pravočasno, to je v roku, ki je določen v napotilu na izobraževanje. Iz dopisa družbe P., izobraževalni center, avtošola in drugo izobraževanje, d.o.o. iz R. S. z dne 24. 6. 2011 (list. št. ...) izhaja, da se je storilec na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo prijavil dne 2. 3. 2011, torej znotraj roka določenega v napotilu na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo. Na podlagi njegova prijave je družba P. d.o.o. storilcu poslala vabilo na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, ki se je v R. S. pričela 31. 3. 2011, ko naj bi se začela prva predavanja, ki jih je družba P. d.o.o. izvedla v R. S. po storilčevi prijavi. Iz dopisa družbe P. d.o.o. z dne 24. 6. 2011 pa izhaja tudi, da storilec ob prijavi v program izvajalca izobraževanja ni obvestil, da bi moral izobraževanje in usposabljanje zaključiti do 28. 3. 2011, saj napotila ni prinesel ob prijavi, temveč naknadno. V kolikor bi jim storilec ta podatek posredoval, bi na Ministrstvu za pravosodje poslali potrdilo o prijavi na izobraževanje in usposabljanja za varno vožnjo. Prav tako jih storilec ni obvestil, da se mu izvršuje prepoved vožnje vozila B kategorije.

Nobenega dvoma torej ni, da je storilec bil izrecno seznanjen, da mora izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo opraviti do 28. 3. 2011, a ga do tega datuma ni opravil. V kolikor je storilec res menil, da lahko izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo opravi v dveh mesecih po prijavi, kot zatrjujejo zagovorniki v pritožbi, je ravnal pri tem malomarno, saj je bilo v napotilu jasno in izrecno določeno, da mora izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo uspešno zaključiti v roku dveh mesecev po prejemu napotila, v kolikor pa je bil glede tega storilec v dvomih, bi se lahko glede tega pozanimal bodisi pri Ministrstvu za pravosodje, bodisi pri izvajalcu takšnega izobraževanja. Očitno se storilec tudi pri izvajalcu izobraževanja o tem ni pozanimal, niti izvajalca ni seznanil o tem do kdaj bi moral opraviti izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo. Posledico takšne malomarnosti zato lahko storilec pripiše le sebi in takšno ravnanje ne more predstavljati opravičila za nepravočasno opravo izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo ter privesti do upoštevanja opravljenega izobraževanja v smislu izbrisa 4 kazenskih točk v skupni evidenci kazenskih točk. Tudi glede tega, ali izvrševanje stranske sankcije prepovedi vožnje vozil B kategorije, ki je trajala od 15. 2. 2011 do 15. 4. 2011, vpliva na možnost udeležbe v programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, bi se storilec moral pozanimati bodisi na Ministrstvu za pravosodje, bodisi pri izvajalcu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, pa tudi tega očitno ni storil. Sicer pa po mnenju pritožbenega sodišča izvrševanje prepovedi te stranske sankcije na možnost udeležbe v program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo nima nobenega vpliva, kar je razvidno iz dejstva, da je storilec opravil takšno izobraževanje in usposabljanje pred iztekom izvrševanja prepovedi vožnje motornega vozila.

Glede na pojasnjeno je torej sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, prav tako je pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka o prekršku, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo storilčevih zagovornikov kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Ker storilčevi zagovorniki s pritožbo niso uspeli, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 odločilo, da je storilec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.