Jedro

Višina preživnine je pravilno določena glede na potrebe mladoletne tožnice in glede na materialne ter pridobitne zmožnosti zavezancev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da je toženec oče ml. H. R., roj. dne 13.4.1991 v Ljubljani. Tožencu je naložilo plačevanje mesečne preživnine za mld. hčerko v znesku 20.000 SIT od 18.1.1999 dalje. Zapadle obroke preživnine mora plačati v 15 dneh, v bodoče dospevajoče obroke pa da vsakega 5. dne v mesecu, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo.

Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da je toženec v pritožbi pojasnil in z listinami dokazal, da je bil brez zaposlitve od 29.12.1992 do 1995, od 21.2.1996 do 9.12.1996, od 25.4.1997 do 25.3.1998 in od 3.8.1999 do 31.3.2002, ko se je redno zaposlil. Dejstva, da je bil brez zaposlitve brez lastne krivde, pritožbeno sodišče ni upoštevalo in pri tem tega ni pojasnilo.

Zaključek pritožbenega sodišča je tako ostal neobrazložen in ga ni mogoče preveriti, kar predstavlja bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Toženec je tudi celotno zapadlo preživninsko obveznost poplačal s posojilom, za kar je predložil listine, pritožbeno sodišče pa tega dejstva ni upoštevalo, ter ni navedlo razlogov, zato gre tudi v tem primeru za bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče je nato v nadaljevanju napačno zaključilo, da je pravna podlaga za določitev preživnine določba 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Prava podlaga za določitev višine preživnine v konkretnem primeru je določba 79. člena navedenega zakona, ki ga sodišče ni uporabilo in je zato podan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99-2/2004) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki. Ta je v odgovoru na revizijo navedla, da ima toženec premoženje, ves čas je honorarno delal in odlično zaslužil, preživninske obveznosti za nazaj pa ni v celoti poravnal. Revizija ni utemeljena.

Izhodišče za odmero preživnine sta bili določbi 123. in 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Uradni list RS, št. 15/76-16/2004). Ker so starši dolžni preživljati svoje mladoletne otroke, je tudi tožencu naloženo preživljanje njegove hčerke, dne 13.4.1991 roj. mladoletne tožnice. Višina preživnine pa je bila določena glede na potrebe mladoletne tožnice in glede na materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Nižji sodišči sta ugotovili pravno odločilna dejstva ter v skladu z njimi tudi odločili. Toženec sicer trdi, da ni bila upoštevana njegova nezaposlenost in da pritožbeno sodišče na pritožbene trditve o tem ni niti odgovorilo. Ta revizijska trditev pa ne drži. Tudi na tako pritožbeno trditev je pritožbeno sodišče odgovorilo in sicer tako, da je pojasnilo, da za presojo premoženjske zmožnosti niso odločilni le podatki o prejemkih, ki jih starši pridobivajo z redno zaposlitvijo, ampak je pomembno splošno premoženjsko stanje in tudi možnosti za pridobivanje dohodka. O slednjem je v nadaljevanju jasno navedlo, da je ob izkazani toženčevi ustrezni izobrazbi in sposobnosti za delo dolžan poiskati in izkoristiti vsako možnost za izpolnitev preživninske obveznosti za mladoletnega otroka. Tako se izkaže, da je v izpodbijani sodbi razumno utemeljena trditev, da v konkretnem primeru ni odločilna okoliščina, kdaj je bil toženec brez zaposlitve. Upoštevaje vse razloge o višini preživnine v izpodbijani sodbi se torej izkaže, da so v njej vsi razlogi o odločilnih dejstvih, tako da je izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti in ni podana v reviziji uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Podobno velja za revizijsko zatrjevano kršitev postopka, češ da ni razlogov, zakaj ni upoštevano dejstvo, da je toženec celotno zapadlo preživninsko obveznost poplačal s posojilom. Pritožbeno sodišče je namreč na te trditve izčrpno odgovorilo, da toženec ni podal niti navedb, niti dokazov o poplačilu preživninske terjatve. Dokazal je samo, da je bil njegov osebni avto Mazda zarubljen, ne pa tudi, da bi bila tožnici plačana preživnina. Tako tudi v tem primeru kršitev postopka ni podana. Trditev, da je preživninska obveznost v celoti poravnana, pa pomeni nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja, saj so dejanske ugotovitve nižjih sodišč drugačne, revizijsko sodišče pa je na dejanske ugotovitve nižjih sodišč vezano in stranke v reviziji dejanskih okoliščin ne morejo izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Neutemeljene so tudi toženčeve revizijske trditve o zmotni uporabi materialnega prava. Pri odločitvi o višini preživnine sta se nižji sodišči oprli na določbo 129. člena ZZZDR, kot je v izpodbijani sodbi izrecno navedeno in ne na 123. člen ZZZDR, kot zmotno trdi revizija. Ta tudi nima prav, ko pravi, da bi sodišči morali uporabiti določbe člena 79 ZZZDR. V času odločanja prvostopenjskega sodišča je namreč že veljala novela ZZZDR (Uradni list RS, št. 16/2004), s katero je bil 79. člen ZZZDR črtan. V materialnopravnem smislu sta po presoji revizijskega sodišča sodišči na nižjih stopnjah pravilno določili višino preživnine glede na potrebe mladoletne tožnice in glede na materialne ter pridobitne zmožnosti zavezancev. Ugotovljene so bile namreč tožničine potrebe v višini 67.500 SIT mesečno, ki so delno pokrite z otroškim dodatkom v znesku 15.500 SIT, po drugi strani pa je ugotovljena invalidska pokojnina tožničine matere v znesku 99.426 SIT, materine premoženjske razmere, toženčev dohodek 77.049 SIT, njegove premoženjske razmere, njegov poklic strojnega tehnika in obstoj njegove splošne delovne zmožnosti. Ko je ob tem upoštevan prispevek tožničine matere v delu, vzgoji in skrbeh za mladoletno tožnico, revizijsko sodišče ocenjuje, da ni utemeljeno toženčevo nasprotovanje razdelitvi nepokritih tožničinih potreb v znesku 52.000 SIT mesečno na njena starša tako, da toženec plačuje mesečno preživnino 20.000 SIT. S tako odločitvijo je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo in so nasprotne revizijske trditve neutemeljene.

Revizijsko sodišče torej zaključuje, da nista podana uveljavljana revizijska razloga, zato je bilo treba neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP).