3. 6. 2004

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Ž., na seji senata dne 25. maja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 587/2001 z dne 19. 8. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 593/2000 z dne 13. 6. 2001 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 436/98 z dne 19. 10. 1999 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je ustavni pritožnik (v pravdnem postopku tožnik) izključni lastnik enosobnega stanovanja v izmeri 42,78 m2, v soseski SŠ 3/4 Podutik, v objektu 11/B v pritličju št. 4 z garažo in atrijem, in zahtevek, da mora toženka izstaviti zemljiškoknjižno listino za vpis 1/2 tega stanovanja nanj. Pritožnik se je zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožil, Višje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožnik je nato vložil tudi revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo. Sodišča so ugotovila, da med pravdnima strankama ni moglo biti izvenzakonske skupnosti (toženka je bila namreč v spornem času še poročena s prejšnjim možem), zato podlaga za odločitev o zahtevku ne more biti določba drugega odstavka 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. - ZZZDR), pač pa je to prodajna pogodba z dne 23. 9. 1992, na podlagi katere sta pravdni stranki pridobili lastninsko pravico na spornem stanovanju, vsaka do 1/2.

2.Pritožnik izrecno izpodbija samo sodbo Vrhovnega sodišča, po vsebini pa tudi sodbi nižjih sodišč. Meni, da je sodišče napačno uporabilo 33. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in nasl. - ZTLR), pa tudi določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - ZOR).

Zatrjuje, da je kupnino za stanovanje v celoti plačal sam, kar je v pravdi tudi dokazal. Zato meni, da je on izključni lastnik stanovanja. Z izpodbijano odločitvijo sodišča naj bi mu bila kršena pravica do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pritožnik ne izkaže. V ustavni pritožbi oporeka predvsem materialnopravni pravilnosti izpodbijane sodne odločbe, kar pa ne zadošča za utemeljitev kršitve pravic iz drugega odstavka 14. člena in 22. člena Ustave.

4.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger