21. 1. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Mestnega sveta Mestne Občine Koper, ki ga zastopa župan Aleš Bržan, Koper, na seji 21. januarja 2021

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti pobude za vložitev zahteve za razpis referenduma o Odloku o razveljavitvi Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev "Centralnega parka Koper" (Uradni list RS, št. 177/20) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Mestni svet Mestne občine Koper (v nadaljevanju MS) navaja, da vlaga zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti zahteve za razpis referenduma o Odloku o razveljavitvi Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev "Centralnega parka Koper" pobudnika Borisa Popoviča s podporo volivcev z dne 7. 12. 2020. Pojasnjuje, da je MS sprejel Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev "Centralnega parka Koper" (Uradni list RS, št. 63/18 – v nadaljevanju Odlok) ter da družba MM investicije, d. o. o., Ljubljana, z vloženo pobudo v postopku pred Ustavnim sodiščem št. U-I-496/18 zahteva oceno njegove ustavnosti in zakonitosti. Navaja, da je na 16. redni seji 23. 11. 2020 sprejel Odlok o razveljavitvi Odloka (Uradni list RS, št. 67/18 – v nadaljevanju razveljavitveni Odlok). Vendar je bil zaradi vložitve pobude za razpis referenduma Borisa Popoviča z dne 7. 12. 2020 objavljen Preklic objave razveljavitvenega Odloka (Uradni list RS, št. 182/20). MS meni, da bi zahteva za razpis referenduma lahko bila v neskladju z zakonom in Ustavo, če bi Ustavno sodišče pobudo družbe MM investicije ocenilo kot utemeljeno. Če bi volivci na referendumu zavrnili uveljavitev razveljavitvenega Odloka, bi to povzročilo vezanost MS do konca mandata, hkrati pa bi Ustavno sodišče s kasnejšo pozitivno odločitvijo poseglo v voljo volivcev na referendumu. MS meni, da volja volivcev ne sme biti že vnaprej in zavestno obremenjena z dvomom o njeni ustavnosti in zakonitosti. Zato predlaga oceno ustavnosti in zakonitosti vsebine zahteve za razpis referenduma.

2.MS je svojo vlogo dopolnil 8. 1. 2021 in v njej podrobneje opisal pravni položaj ter ponovil predhodno navedene razloge.

3.Ustavno sodišče je na podlagi enajste alineje prvega odstavka 160. člena Ustave in trinajste alineje prvega odstavka 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) pristojno odločati, poleg izrecno določenih pristojnosti, tudi v drugih zadevah, ki so mu naložene z zakonom. Zakonodajalec je v postopku naknadnega referenduma o splošnem aktu občine Ustavnemu sodišču podelil pristojnost, da na zahtevo občinskega sveta odloči o vsebini vložene zahteve za razpis referenduma, če občinski svet meni, da je ta v nasprotju z Ustavo in zakonom (drugi odstavek 47.a člena Zakona o lokalni samoupravi, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 30/18 – v nadaljevanju ZLS).

4.MS je vlogo naslovil kot zahtevo za odločitev o zahtevi za razpis referenduma, iz česar sicer izhaja njegov namen, da vlaga zahtevo na podlagi drugega odstavka 47.a člena ZLS. Vendar iz vsebine vloge, priložene pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pobudnika Borisa Popoviča z dne 7. 12. 2020 in objavljene Odredbe o določitvi obrazca podpore volivca in roka za zbiranje podpisov (Uradni list RS, št. 194/20) izhaja, da je referendumski postopek v drugi fazi predhodnega postopka[1] – v fazi zbiranja ustreznega števila podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis referenduma. Ker se rok za zbiranje podpisov izteče 7. 2. 2021, se ta faza še ni končala in pobudnik referenduma še ne razpolaga z zahtevo za njegov razpis (šesti odstavek 47. člena in prvi odstavek 47.a člena ZLS). Ustavno sodišče je zato štelo, da MS vlaga zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, podane s strani Borisa Popoviča.

5.Zakonodajalec je pristojnost za odločanje o pobudi za vložitev zahteve za razpis referenduma podelil županu občine. Če župan meni, da pobuda ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom 47. člena ZLS ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, mora o tem v osmih dneh od prejema pobude obvestiti pobudnika in ga pozvati, naj ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan pa o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet (drugi odstavek 47. člena ZLS). Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu tega obvestila zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče (tretji odstavek 47. člena ZLS).

6.Zakonodajalec pristojnosti za oceno ustavnosti in zakonitosti pobude za vložitev zahteve za razpis naknadnega referenduma o splošnem aktu občine ni podelil Ustavnemu sodišču. Zato Ustavno sodišče ni pristojno za njeno presojo in je zahtevo v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZUstS zavrglo.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-54/09 z dne 14. 4. 2011 (Uradni list RS, št. 34/11), 19. točka obrazložitve