Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revident z navedbo, „da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (npr. tolmačenju 101. člena v zvezi s 1. členom ZGO-1)“, pravnega vprašanja ni izpostavil in konkretiziral, zato zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, revidentova z ničemer izkazana navedba, da naj bi zaradi zdrsa skale nastala škoda na njegovi lastnini (čeprav naj bi skala zdrsnila na predvideno obračališče), ni dovolj, da bi bile zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 izkazane.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Nova Gorica, št. 06122-2880/2009-7207 z dne 19. 11. 2010. Z navedeno odločbo, izdano na podlagi 152. in 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), je gradbena inšpektorica revidentu kot inšpekcijskemu zavezancu naložila, da mora takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo in do 15. 3. 2011 odstraniti: betonski podporni zid vzdolž tam navedene dostopne ceste; betonski podporni zid z enostavnimi betonskimi stopnicami; betonski horizontalni venec zaključen s polkrožnim podpornim betonskim zidom; betonski podporni zid zaključen s polkrožnim podpornim zidom, ob katerem so zgrajene zunanje polkrožne betonske stopnice; vse tam navedenih dimenzij na tam navedenih zemljiščih, ter na zemljiščih vzpostaviti prejšnje stanje na svoje stroške (1. točka izreka). Revidenta je opozorila, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti začel postopek izvršbe, ki se bo opravil po drugih osebah (2. točka izreka). Izrekla je prepovedi iz 158. člena ZGO-1 in navedla, da pritožba ne zadrži izvršitve ter da stroški postopka niso nastali (3., 4. in 5. točka izreka). Tožena stranka je z odločbo, št. 0612-508/2010/2 z dne 27. 9. 2011, odpravila 3. točko izreka izpodbijanega akta in jo nadomestila z novo 3. točko, v preostalem pa je revidentovo pritožbo zoper izpodbijani prvostopenjski akt zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.

7. V prejšnji točki opisanega trditvenega in dokaznega bremena revident ni izpolnil. Glede dovoljenosti revizije po citirani 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je navedel le: „da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (npr. tolmačenju 101. člena v zvezi s 1. členom ZGO-1)“. S to navedbo pa pravnega vprašanja ni izpostavil in konkretiziral, zato zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazal. 8. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

9. Zelo hude posledice je utemeljil z navedbo: „da ima odločitev, ki se izpodbija, glede na naravo posega v prostor in tudi posledice v primeru odstranitve obravnavane gradnje zelo pomembne posledice zanj in tudi širše (neposredno grozeča škoda, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju)“. V revizijskih razlogih je nato pojasnil, da naj bi oporni zid ob dostopni cesti, to je na zemljišču, ki je v lasti občine, zgradil, ker se nad tem zemljiščem nahaja večja (50 tonska) skalna samica, pobočje pod njo pa je v primeru večjih padavin plazovito. V primeru plazenja, bi ta skala zdrsnila na zemljišče, kjer je predvideno obračališče za smetarsko vozilo in prostor za zbiranje odpadkov, in poškodovala tudi njegovo lastnino. Zato je pod to skalo postavil oporne zidove na zemljišču v lasti občine.

10. Vrhovno sodišče je v svojih številnih odločbah že zapisalo, da mora revident za to, da Vrhovno sodišče lahko presodi, ali so zelo hude posledice izkazane, izpolniti tako trditveno kot tudi dokazno breme (npr. X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2012, X Ips 163/2012). V okviru trditvenega bremena mora navesti, kakšne konkretne posledice mu bodo zaradi izpodbijane odločitve nastale, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude. V okviru dokaznega bremena pa mora svoje navedbe vsaj verjetno izkazati. Revident opisanega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnil. Samo njegova z ničemer izkazana navedba, da naj bi zaradi zdrsa skale nastala škoda na njegovi lastnini (čeprav naj bi skala zdrsnila na predvideno obračališče) ni dovolj, da bi bile zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 izkazane.

11. Ker revident ni izkazal izpolnjevanje zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).