Jedro

Pravilno je izhodišče o restriktivnem pristopu pri izdaji regulacijske začasne odredbe. Tudi v nepravdnem postopku izdaja začasne odredbe ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Nasprotna udeleženca sama trpita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagatelj predlagal začasno ureditev razmerij med solastniki oziroma način začasne uporabe, upravljanja in izključne pravice pridobivanja plodov na nepremičninah v solastnini/skupni lastnini.

2. Tako je odločilo po ugotovitvi, da predlog ne izpolnjuje pogojev oziroma predpostavk iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ1. 3. Predlagatelj vlaga pritožbo. Uveljavlja vse zakonsko dopustne pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa z ugoditvijo predlogu in izdajo začasne odredbe. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Očita mu, da je zmotno uporabilo materialno pravo – 272. člen ZIZ namesto 151. člena ZNP-12. 272. člen ZIZ bi bil lahko podlaga le za presojo o verjetnosti obstoja terjatve, ki je v obravnavanem primeru izkazana z dejstvom vložitve predloga. Bistveno je, da se udeleženca postopka ne moreta dogovoriti o uporabi stvari (večjega števila nepremičnin) in da se nepremičnine ne uporabljajo sorazmerno s solastnimi deleži udeležencev. Obstoječi način uporabe (nasprotni udeleženec kot manjšinski solastnik uporablja pretežni del nepremičnin, predlagatelj kot večinski solastnik pa manj kot ½ vrednosti nepremičnin) med udeležencema ni bil dogovorjen, za drugačen način uporabe ni mogoče doseči soglasja strank. Zato je treba čimprej razpisati obravnavo in sprejeti odločitev o uporabi nepremičnin približno skladno z velikostjo solastninskih deležev. Verjetnost terjatve je s tem izkazana. V ostalem ni mogoče uporabiti ZIZ, ampak specialno določbo 151. člena ZNP-1. Sodišče je napačno presojalo prirejenost določb ZIZ in ZNP-1. Pogoji za izdajo začasne odredbe po ZNP-1 so drugačni kot po 272. členu ZIZ, nasprotujejo si in se izključujejo. Pravno relevantna je znatna premoženjska škoda (in ne težko nadomestljiva škoda). Predlagatelj je znatno premoženjsko škodo dokazal. Utemeljil je, zakaj je intervencija sodišča nujna zaradi preprečitve znatne škode, samovolje in očitne krivice za posameznega solastnika. Znatna premoženjska škoda mu zaradi nepravične uporabe nastaja od leta 2015 in mu bo nastajala do konca dolgotrajnih sodnih postopkov. Nasprotni udeleženec bo vse do tedaj samovoljno izkoriščal zatečeno stanje. Zato je tudi ob restriktivnem pristopu predlagana začasna ureditev nujna. Strinja se, da je pri regulacijski začasni odredbi potreben restriktivni pristop zaradi varstva nasprotnega udeleženca. Vendar opozarja, da gre tu za nepravdni postopek. Odločba Ustavnega sodišča Up 275/1997, ki je opozorila na tehtanje interesov obeh strank postopka, je bila izdana v času, ko 151. člen ZNP-1 še ni veljal. Zato je treba obravnavano zadevo obravnavati drugače. Pojasnil je relevantne dejanske okoliščine o deležih, verjetnih novih deležih po zapuščinskih postopkih, o obsegu in uporabi premoženja ter o verjetnem trajanju sodnih postopkov. Tudi če bi se predlog izkazal za neutemeljenega, je možna reverzibilnost: predlagatelj bi nasprotnemu udeležencu v tem primeru plačal odmeno. Vzpostavitev prvotnega stanja je ob potencialno neutemeljenem predlogu mogoča. 4. Odgovor na pritožbo sta podala prvi nasprotni udeleženec in pooblaščenec pokojnega drugega nasprotnega udeleženca. Prvi nasprotni udeleženec predlaga zavrnitev pritožbe, potrditev izpodbijanega sklepa ter zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Pooblaščenec pokojnega drugega nasprotnega udeleženca navaja, da se ne more opredeliti do vsebine obravnavane zadeve, ker nima (več) stranke, oba dediča pokojnega udeleženca pa sta udeleženca tega postopka z nasprotujočimi si interesi. Zato naj se izjavita o nadaljnjem zastopanju pokojnega nasprotnega udeleženca. Podrejeno soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa in predlaga, naj pritožbeno sodišče opravi pritožbeni preizkus v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti.

5. Predlagatelj je podal še odgovor na odgovor na pritožbo prvega nasprotnega udeleženca.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Do izdaje odločbe o ureditvi razmerij med solastniki lahko sodišče na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike (prvi odstavek 151. člena ZNP-1). Ne drži, da gre za nov institut, kot trdi pritožba. Izdajo začasnih odredb je predvideval že ZNP3, in sicer na enak način kot zdaj prvi odstavek 151. člena ZNP-1. V nepravdnem postopku je bilo mogoče tako prej kot zdaj izdati začasno odredbo le v postopku za ureditev razmerij med solastniki (114. člen ZNP in prvi odstavek 151. člena ZNP-1). V ostalih nepravdnih postopkih po ZNP posebne ureditve začasnih odredb ni bilo. Po ustaljenih stališčih sodne prakse so se za druge nepravdne postopke za začasno varstvo praviloma smiselno uporabljale določbe ZIZ4, saj je sodna praksa analogijo s 114. členom ZNP zavračala5. 8. Namen začasne odredbe po 114. členu ZNP in enako po 151. členu ZNP-1 je (bil) v začasni ureditvi spornega razmerja med udeleženci postopka (najdalj do konca nepravdnega postopka oziroma do pravnomočnosti sklepa o ureditvi razmerij). ZNP in ZNP-1 torej opredeljujeta začasno odredbo kot ureditveno oziroma regulacijsko. Tudi v obravnavanem primeru je vsebina predloga v nepravdnem postopku in vsebina predlagane začasne odredbe enaka: začasna določitev načina uporabe nepremičnin, upravljanja in izključne pravice pridobivanja plodov. Sodna praksa pri izdaji začasnih odredb v postopku za ureditev razmerij med solastniki sledi temeljnim izhodiščem, ki jih je za ureditvene začasne odredbe postavilo Ustavno sodišče v odločbi Up-275/97 z dne 16. 7. 1998. Enotno in ustaljeno sodišče prejšnje in sedanje sodne prakse je, da je tudi po 114. členu ZNP oziroma 151. členu ZNP-1 dopustno izdati začasno odredbo le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena6. 9. Sodno varstvo svojega namena (med drugim) ne more več doseči v primeru, če osebi, ki to varstvo zahteva, že v teku sodnega postopka nastane nenadomestljiva (težko nadomestljiva) škoda. Bistvo regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja oziroma pravne sfere pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) ali nevarnostjo nastanka nenadomestljive (težko nadomestljive škode; druga alineja drugega odstavka 271. člena ZIZ), kar je v obravnavanem primeru presojalo in se na te pogoje omejilo sodišče prve stopnje. ZNP-1 pravne standarde škode in grozečega nasilja opredeljuje drugače kot ZIZ: kot znatno premoženjsko škodo, samovoljo in očitno krivico za posamezne solastnike. Do teh pogojev se kljub podani trditveni podlagi predlagatelja sodišče ni opredelilo niti ni ugotavljalo relevantnega dejanskega stanja. Izhodišče o restriktivnem pristopu pri izdaji regulacijske začasne odredbe, ki ga je poudarilo sodišče prve stopnje, je sicer pravilno. Tudi v nepravdnem postopku izdaja začasne odredbe ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo. Vendar je presoja, omejena na pogoje za izdajo začasne odredbe po ZIZ in neupoštevaje pogoje 151. člena ZNP-1, nepopolna in nepravilna. Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč je ostalo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Manjkajo ugotovitve in razlogi o odločilnih dejstvih in je sklep obremenjen tudi z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP7 v zvezi z 42. členom ZNP-1. Zato ga je bilo treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje v okviru ponujene trditvene in dokazne podlage ugotavlja in odloči, ali so podani pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe po prvem odstavku 151. člena ZNP-1. Pri napolnitvi vsebine standardov iz prvega odstavka 151. člena ZNP bo moralo upoštevati restriktivni pristop in ponovno ocenjevati, če gre za edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo, ki je predlagano v tem postopku, brez izdaje začasne odredbe ne bi moglo doseči svojega namena8. Svojo odločitev bo moralo pojasniti s pravilnimi in popolnimi razlogi, da jo bo mogoče vsebinsko preizkusiti.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 40. člena ZNP-1. 1 Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019. 3 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami. 4 Primerjaj odločba VSL II Cp 142/2018 z dne 24. 1. 2018, VSL I Cp 2353/2009 z dne 12. 8. 2009, VSL II Cp 3915/2010 z dne 20. 10. 2010 in VSL I Cp 1763/2009 z dne 3. 6. 2009. 5 VSL I Cp 1141/2012 z dne 18. 4. 2012. 6 VSL II 2457/2013 z dne 16. 10. 2014. 7 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 8 Primerjaj odločbe VS RS II Ips 105/2008 z dne 26. 6. 2008, VSL II Cp 1001/2020 z dne 16. 9. 2020, VSL II Cp 121/2021 z dne 15. 2. 2021, VSL II Cp 2457/2013 z dne 16. 10. 2013.