Jedro

Za odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena med starša je treba ugotoviti njune preživninske zmožnosti in ne premoženjsko stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v II., III. in V. točki ter delno v IV. točki izreka glede zavrnitve predlagateljičinega predloga) potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče) A. A.-ju (v nadaljevanju: nasprotni udeleženec) naložilo, da je dolžan v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa za preživljanje mladoletne hčerke B. B. na osebni račun C. C. (v nadaljevanju: predlagateljica) plačati mesečno preživnino, in sicer za mesece junij, julij in avgust 2021 v višini 186 EUR, za mesece september 2021 do vključno junij 2022 pa po 66 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega do vsakega 18. dne v mesecu za posamezni mesec dalje do plačila (I. točka izreka). Predlagateljici je naložilo, da je dolžna v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa za preživljanje mladoletne hčerke B. B. na osebni račun nasprotnega udeleženca plačati mesečno preživnino za mesece julij do vključno december 2022 po 115 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega do vsakega 18. dne v mesecu za posamezni mesec dalje do plačila (II. točka izreka); od 1. 1. 2023 dalje pa po 200 EUR, in sicer do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki teče od zapadlosti posameznega obroka dalje do plačila; do pravnomočnosti sklepa zapadle preživninske obroke s pripadki je dolžna plačati v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa, v bodoče dospele preživninske obroke pa je dolžna plačevati do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih na podlagi obvestila pristojnega centra za socialno delo (III. točka izreka). Kar sta zahtevala predlagateljica in nasprotni udeleženec več oziroma drugače, je sodišče zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je, da nosita vsak svoje stroške tega postopka (V. točka izreka).

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila predlagateljica. Navaja, da ga izpodbija v celoti1 in iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da nasprotnemu udeležencu naloži plačevanje mesečne preživnine za B. B. za čas od 3. 6. 2021 do 23. 6. 2023 v višini 220 EUR na mesec, od takrat dalje pa določi preživnino obema staršema v višini 100 EUR na mesec za vsakega, tako da starša preživnine ne plačujeta oziroma izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v vsakem primeru s stroškovno posledico za nasprotnega udeleženca.

Sodišču očita, da je pri sprejemanju dokazne ocene potrebe upravičenke ter pridobitne zmožnosti zavezancev napačno ocenilo. Spregledalo je dejstvo, da predlagateljica plačuje polovico kredita in vse obratovalne stroške za hišo v X., ki jo uporablja nasprotni udeleženec. Predlagateljico je iz uporabe hiše izključil, za uporabo ji nič ne plačuje. Ugotovitev sodišča v 39. točki izpodbijanega sklepa glede odkupa hiše je napačna, prav tako ugotovitev v 54. točki, da vprašanje delitve skupnega premoženja ni rešeno, saj sta se dogovorila, da hišo prodata. Nasprotni udeleženec je odklonil podpis prodajne pogodbe in predlagateljici preprečuje, da bi lahko dostopala do svojega premoženja oziroma z njim razpolagala. Predlagateljica je glede na izpodbijani sklep dolžna plačevati stroške za hišo v D., v kateri biva z možem in otroci, plačevati vse stroške za hišo v X., ki jo zaseda nasprotni udeleženec ter plačevati še četrtino najemnine in stroškov za stanovanje, ki ga je ob vsem navedenem najel nasprotni udeleženec. Preživnina, določena v višini 200 EUR, gre na škodo mladoletnih otrok, ki jih je predlagateljica dolžna preživljati. Poleg B. B. ima še pet otrok, od tega do štirih preživninsko obveznost, preživnina za hčerko E. E. pa po uskladitvi znaša 140 EUR in ne 132 EUR. Ocena bivanjskih stroškov za mladoletno B. B. v višini 245 EUR za obdobje po 1. 7. 2022 je povsem zgrešena, ker stroški v takšni višini ne obstajajo. Če pa, nastajajo izključno po krivdi nasprotnega udeleženca.

Sodišče je spregledalo, da nasprotni udeleženec svoja sredstva skriva. Na naroku je povedal, da si trenutno na svoj račun dohodkov iz svoje firme ne nakazuje, ker ima račun blokiran in si dohodke plačuje na mamin račun, saj se mora znajti. Sodišče izpovedi ni dokazno ocenilo. Sodišče bi se moralo poslužiti preiskovalnega načela ter varovati koristi otrok po 6. in 7. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter vsa dejstva raziskati. Ker sodišče navedenih vidikov ni upoštevalo v luči dokazne ocene in v luči ocene pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca in predlagateljice, se sklepa ne da preizkusiti. Sodišče je s tem zagrešilo bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1.

Sodišče bi moralo ob sprejemu dokazne ocene upoštevati, da je še pred sprejemom predmetne odločitve nasprotni udeleženec vložil predlog za spremembo pravnomočne odločitve o varstvu, vzgoji in stikih ter predlagal zvišanje preživnine na 310 EUR. Gre za manever nasprotnega udeleženca, ki mu sodišče ne sme slediti.

Predmetni sklep je obremenjen s hudimi kršitvami postopka, ker se opredeljuje do domnevnih investicij glede sončne elektrarne, toplotne črpalke in podobno. Sodišče spregleda dejstvo, da so bili za te investicije najeti krediti, investicije pa izvedene z namenom znižanja in ne povišanja stroškov.

Izpodbijani sklep je odraz izrazite naklonjenosti sodišča nasprotnemu udeležencu, ki je predlagateljico pred sodiščem uspel očrniti, tudi v luči izbire partnerjev in jo prikazati kot slabo mater.

3.Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožba neutemeljeno trdi, da je sklep obremenjen s hudimi kršitvami postopka, ker se opredeljuje do domnevnih investicij glede sončne elektrarne, toplotne črpalke in podobno. Sodišče je v zvezi s temi investicijami pravilno (le) poudarilo, da ima plačevanje preživnine pred temi investicijami prednost. To velja tudi v primeru, če so za te investicije najeti krediti in tudi, če se investicije izvedejo z namenom zmanjšanja režijskih stroškov za hišo.

6.Sodišče ni spregledalo, da je nasprotni udeleženec vložil predlog za spremembo pravnomočne odločitve o varstvu, vzgoji in stikih ter predlagal zvišanje preživnine. Pravilno je sklenilo, da ta predlog ne predstavlja ovire za sprejem dokončne odločitve o preživljanju mladoletne B. B. za čas od junija 2021 dalje. Ali je vložitev predloga zgolj manever nasprotnega udeleženca, pa bo odločeno v postopku II N 205/2024, v katerem sodišče ta predlog obravnava.

7.Sodišče ni zagrešilo bistvene kršitve določb iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1), ker dokazano ni ocenilo izpovedi nasprotnega udeleženca, da dohodke skriva. Za odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena med starša je treba ugotoviti preživninske zmožnosti in ne premoženjsko stanje staršev. Sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka2 pravilno ugotovilo, da ima nasprotni udeleženec boljše preživninske zmožnosti od predlagateljice, ker ima višji in stabilen dohodek ter eno preživninsko obveznost. Dokazna ocena o tem je natančna in podprta s prepričljivimi argumenti, ki brez dvoma omogoča preizkus. V zvezi z dohodki nasprotnega udeleženca je sodišče upoštevalo listinske dokaze, iz katerih so razvidni njegovi dohodki v času od junija 2021 do avgusta 2022 (B8 do B22) in v času od januarja do julija 2023 (C34) ter njegovo izpovedbo. Res je na naroku 26. 1. 2024 izpovedal, da ima sedaj blokiran račun in se znajde tako, da dohodek nakazuje na mamin račun, a to ne pomeni, da je dohodek želel sodišču prikriti, kot to trdi pritožba. Na naroku 28. 6. 2023 je izpovedal, da zasluži 2.000 EUR na mesec, kar mu je sodišče utemeljeno verjelo, saj je ugotovilo, da to izhaja tudi iz prej navedenih listin. Sodišče pri odločitvi utemeljeno ni kot bistveno štelo, kam si nasprotni udeleženec denar nakazuje, temveč da so njegovi dohodki stabilni. Če bi dohodke pred sodiščem želel prikriti, gotovo ne bi povedal, da si jih (sedaj) nakazuje na mamin račun, zato sodišče ni imelo razloga, da v zvezi s tem opravi dodatne poizvedbe.

8.Sodišče je upoštevalo, da ima predlagateljica poleg B. B. še pet otrok in do štirih preživninsko obveznost. Utemeljeno je pri tem upoštevalo, da je preživnina za E. E. znašala 132,60 EUR, ker to izhaja iz obvestila o uskladitvi preživnine z dne 31. 1. 2023 (A64). Trditev pritožbe, da preživnina za E. E. po uskladitvi znaša 140 EUR, pa je dokazno nepodprta in pavšalna ter zato neupoštevna.

9.Sodišče ni spregledalo, da udeleženca plačujeta vsak polovico kredita za hišo v X. (točka 18. obrazložitve). Tudi ocena bivanjskih stroškov za B. B. od 1. 7. 2022 v višini 245 EUR mesečno, kot trdi pritožba, ni povsem zgrešena. Dokazna ocena o tem temelji na listinskih dokazih3 in izpovedi nasprotnega udeleženca.4 Ti stroški tudi ne nastajajo izključno po krivdi nasprotnega udeleženca. Neutemeljena so pričakovanja predlagateljice, da bi nasprotni udeleženec te stroške lahko zmanjšal (izničil), če bi se vrnil v hišo v X. Kljub temu, da sta se dogovorila, da to hišo prodata, se to še vedno ni zgodilo. Nasprotni udeleženec želi hišo kupiti, na kar ne pristaja predlagateljica, nasprotni udeleženec pa ne pristane na to, da hišo kupi tretja oseba. Ob takem stanju pa ni mogoče zgolj nasprotnemu udeležencu očitati, da je kriv za takšno stanje (spreminjanje tega stanja pa bi lahko med njima povzročilo še dodatne spore).

10.Glede na zgoraj opisano situacijo v zvezi s hišo v X., ki nesporno predstavlja skupno premoženje udeležencev, se tudi ni mogoče strinjati s predlagateljico, da sta udeleženca skupno premoženje že rešila.5 Neutemeljeni so zato vsi pritožbeni očitki v zvezi s to hišo, saj bosta morala vse, kar je sporno v zvezi z njo (plačevanje stroškov, plačevanje uporabnine in ostalo), reševati v okviru (realizacije delitve) skupnega premoženja.

11.Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) pritožbeno sodišče v sklepu sodišča prve stopnje ni našlo relevantnih napak, ga je v izpodbijanem delu potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1).

12.V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbenih stroških. Glede na to, da predlagateljica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1). Odločitev je zajeta v zavrnilnem delu izreka.

1Iz pritožbenih navedb izhaja, da ga izpodbija v delu, v katerem njenemu predlogu ni bilo ugodeno.

2Sodišče o odločilnih dejstvih glede preživnine sicer ni uspelo celostno zaslišati predlagateljice, ker je zavrnila sodelovanje pri zaslišanju.

3Iz listinskih dokazov izhaja, da najemnina za garsonjero, v kateri nasprotni udeleženec živi z B. B. od 1. 1. 2022 dalje, znaša 370 EUR mesečno (B82), stanovanjski stroški pa okoli 120 EUR mesečno (B71 do B 811).

4Nasprotni udeleženec je izpovedal, da stroški pozimi znašajo okoli 150 EUR mesečno, poleti pa 90 EUR mesečno.

5V zvezi s tem med njima potekajo sodni postopki, česar pritožba ne izpodbija.