Jedro

Tožnik je lahko tako šele prvi naslednji dan po prenehanju obveznega zavarovanja postal uživalec invalidske pokojnine. Samo dejstvo, da je pravica zavarovancu priznana, zaradi določila drugega odstavka 108. in 111. člena ZPIZ-2 še ne pomeni, da je zavarovanec z dnem priznanja pravice že prejemnik dajatve iz naslova te pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da opredelitev zakonodajalca „uživalec pokojnine“ sledi osnovnemu pomenu „uživalca“, še posebej na specifiko iz drugega odstavka 108. in 111. člena ZPIZ-2. Potrebno je tako ločiti zavarovanca, ki ima priznano „pravico do pokojnine“ in zavarovanca, ki že uživa prejemke oziroma dajatve iz naslova priznane pravice.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se datum v II. točki izreka 1. 1. 2021 pravilno glasi 11. 2. 2021. II. V preostalem ostane sodba nespremenjena.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tem sporu odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 21. 1. 2021 in št. ... z dne 21. 4. 2021 ter tožniku priznalo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb od 1. 1. 2021 dalje v znesku 150,00 EUR. Hkrati je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se tožniku prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb od 1. 5. 2020 do 31. 12. 2020 v višini 26,5 % najnižje pokojninske osnove mesečno. Odločilo je, da mora toženec tožniku povrniti stroške tega postopka, o višini katerih bo odločalo sodišče po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.

2. Zoper odločitev v II. točki izreka se pritožuje toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da sodišče II. točko izpodbijane sodbe spremeni tako, da odloči, da ima tožnik pravico do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb od 11. 2. 2021 dalje v znesku 150,00 EUR na mesec z vsemi nadaljnjimi uskladitvami. Toženec soglaša z ugotovitvijo sodišča, da tožnik potrebuje pomoč in postrežbo drugega za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb in da izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 105. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ne soglaša pa z datumom priznanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Sodišče je z odločitvijo o priznanju pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb od 1. 1. 2021 dalje zmotno uporabilo določbo 99. člena ZPIZ-2 v zvezi z določbo drugega odstavka 101. člena ZPIZ-2. Tožnik na dan 1. 1. 2021 namreč še ni bil uživalec pokojnine, zaradi česar je zmotna odločitev sodišča o priznanju pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb že od 1. 1. 2021. Toženec je na to opozoril že v odgovoru na tožbo. Tožnik je bil razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe zunaj dela s priznano pravico do invalidske pokojnine od 1. 1. 2021 dalje, ki se bo začela izplačevati od prvega dne naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Slednja bo izvršljiva z dnem, ko postane pravnomočna. Toženec je k odgovoru na tožbo priložil še začasno odločbo v zadevi št. ... z dne 23. 2. 2021, s katero je bila tožniku odmerjena invalidska pokojnina od 11. 2. 2021, ko mu je prenehalo obvezno zavarovanje. Na podlagi razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti in priznane pravice do invalidske pokojnine od 1. 1. 2021 je tožnik po določbi tretjega odstavka 108. člena ZPIZ-2 pridobil pravico do invalidske pokojnine z dnem nastanka invalidnosti, vendar je bil na dan 1. 1. 2021 še vedno vključen v obvezno zavarovanje. Pravico do izplačevanja pokojnine je skladno z določbo drugega odstavka 108. člena ZPIZ-2 in 111. člena ZPIZ-2 lahko realiziral po prenehanju obveznega zavarovanja, kar pa je pogoj za uživanje pokojnine. Navedeno izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse. Tožnik je skladno z določbo drugega odstavka 108. člena ZPIZ-2 in 111. člena ZPIZ-2 postal uživalec invalidske pokojnine prvi naslednji dan po prenehanju delovnega razmerja oziroma obveznega zavarovanja to je z dnem 11. 2. 2021. Tudi v 39. točki 7. člena ZPIZ-2 je določeno, da je uživalec pokojnine oseba, ki ima v skladu s tem zakonom in predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona ali mednarodno pogodbo, pravico do uživanja pokojnine iz obveznega zavarovanja. Upoštevajoč navedeno tožnik na dan 1. 1. 2021 nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, ker še ni bil uživalec invalidske pokojnine.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pazi pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti. Sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje, vendar je v konkretni zadevi pri datumu priznanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb napačno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je prišlo do napačnega priznanja datuma vtoževane pravice v II. točki izreka sodbe.

5. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem toženca, da tožnik na dan priznanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb1 še ni bil uživalec pokojnine. Slednje kot nesporno ugotovi tudi sodišče v 8. točki obrazložitve sodbe. Pritožbeno sodišče pa ne more pritrditi razlogovanju sodišča,2 da je tožniku potrebno priznati dodatek za pomoč in postrežbo že z dnem priznanja pravice do invalidske pokojnine od 1. 1. 2021 dalje, ker ga je iz vidika varovanja pričakovanih pravic, mogoče šteti za uživalca invalidske pokojnine že z dnem priznanja same pravice do invalidske pokojnine, ne pa šele od odmere le-te od 11. 2. 2021 dalje.

6. Sodišče prve stopnje sicer v 8. točki obrazložitve, v kateri se ukvarja s tem pravnim vprašanjem, ugotavlja, da zakon ne poda razlage „uživalca pokojnine“.3 Pritožbeno sodišče ugotavlja, da SSKJ „uživalca“ opredeljuje kot tistega, ki nekaj uživa. Tudi Pravni terminološki slovar4 opredeljuje uživalca pokojnine kot upokojenega zavarovanca ali družinskega člana, ki prejema pokojnino. Nenazadnje je razlago „uživalca pokojnine“ iz 99. člena ZPIZ-2 mogoče izluščiti iz ureditve celotnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pritožnik je pravilno opozoril na, v ustaljeni sodni praksi izoblikovano stališče, da ZPIZ-25 loči med pridobitvijo pravic na podlagi invalidnosti6 in dejansko realizacijo le-teh v povezavi z določbo drugega odstavka 108. člena ZPIZ-2 in 111. člena ZPIZ-2. Tožnik je lahko tako šele prvi naslednji dan po prenehanju obveznega zavarovanja postal uživalec invalidske pokojnine. Samo dejstvo, da je pravica zavarovancu priznana, zaradi določila drugega odstavka 108. in 111. člena ZPIZ-2, še ne pomeni, da je zavarovanec z dnem priznanja pravice že prejemnik dajatve iz naslova te pravice.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da opredelitev zakonodajalca „uživalec pokojnine“ sledi osnovnemu pomenu „uživalca“, še posebej na specifiko iz drugega odstavka 108. in 111. člena ZPIZ-2. Potrebno je tako ločiti zavarovanca, ki ima priznano „pravico do pokojnine“ in zavarovanca, ki že uživa prejemke oziroma dajatve iz naslova priznane pravice.7

8. Upoštevajoč obrazloženo je potrebno pritrditi pritožbenemu očitku o napačnem datumu priznanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb od 1. 1. 2021 dalje v II. točki izreka sodbe. Zaradi navedenega je bilo potrebno sodbo v tem delu spremeniti in kot datum priznanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo pravilno opredeliti 11. 2. 2021. 1 Dne 1. 1. 2021. 2 Z odločbo toženca št. ... z dne 21. 1. 2021 je bil tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe zunaj dela s priznano pravico do invalidske pokojnine od 1. 1. 2021. Invalidska pokojnina je bila tožniku odmerjena od 11. 2. 2021 dalje, ko mu je prenehalo obvezno zavarovanje. 3 Določilo 99. člena ZPIZ-2 opredeljuje kot upravičence do dodatka za pomoč in postrežbo uživalce starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega. 4 ZRC SAZU, 2018. 5 Pred tem tudi ZPIZ-1. 6 Pogoji za pridobitev pravic, datum pridobitev, trajanje pravic. 7 Sodba Psp 91/2021 z dne 15.6.2021 je kot glavno sporno vprašanje obravnavala datum priznanja invalidske pokojnine, glede na datum razvrstitve zavarovanca v I. kategorijo invalidnosti. Ugotovilo je, da mora biti za priznanje pravice do invalidske pokojnine izpolnjen pogoj gostote pokojninske dobe na dan nastanka I. kategorije invalidnosti (razen v primeru invalidnosti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni). V tem sporu se sodišče ni spustilo v razlago „uživalca pokojnine“.