Up-172/98

16. 2. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. pri Z. na seji senata dne 16. februarja 2000 s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips-23/98 z dne 24. 3. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je v pritožbi, vloženi 23. 6. 1998, predlagal razveljavitev sodb "sodišča druge stopnje in sodišča prve stopnje", ki naj bi se nanašale na prenehanje delovnega razmerja in odškodnino. V pritožbi obširno opisuje okoliščine, v katerih je kot obrtnik moral odpovedati delovno razmerje svojemu delavcu leta 1991.

2.Pritožnik svoji vlogi ni priložil nobenih sodb, vloga sama pa tudi ni vsebovala podatkov, potrebnih za to, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Na poziv k dopolnitvi vloge je pritožnik poslal le tri sodne odločbe in revizijo. Glede na to, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo obravnavalo le v okviru navedb in predloženih listin.

3.Odločba Sodišča združenega dela v Ljubljani št. S-1333/91 z dne 18. 3. 1993 je prvostopna sodna odločba, zoper katero ustavna pritožba ni možna niti izjemoma (51. člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). Vlogo pritožnika je zato mogoče šteti za dovoljeno in pravočasno ustavno pritožbo le zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips-23/98 z dne 24. 3. 1998 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp-1122/96 z dne 25. 9. 1997 (ki jo pritožnik prilaga) in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. I Pd-3649/94 z dne 4. 6. 1996 (ki ni bila priložena).

4.Iz revizijske in pravnomočne sodbe izhaja, da je bilo že pravnomočno odločeno o prenehanju delovnega razmerja. Sodišče je odločilo, da je bilo prenehanje delovnega razmerja pritožnikovega delavca nezakonito. Predmet spora v obravnavanem postopku je bil le odškodninski zahtevek delavca za plačilo škode, ki mu je nastala zaradi nepravočasne prijave pri zavodu za zaposlovanje (neizplačano nadomestilo). Vse navedbe pritožnika, ki se nanašajo na postopek glede prenehanja delovnega razmerja, so zato neupoštevne (brezpredmetne).

5.Pritožnik v svoji vlogi smiselno zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ta pravica naj bi mu bila kršena, ker da sodišča niso zaslišala vseh prič, ki jih je predlagal. Določba 22. člena Ustave vključuje pravico vsake od pravdnih strank, da sodišče obravnava, ovrednoti in obrazloženo sprejme ali zavrne njene trditve in stališča, če so postavljena v skladu z določbami pravdnega postopka in če niso očitno pravno nepomembna (odločba št. Up-118/95 z dne 11. 6. 1998 - OdlUS VII, 227). Ustavno jamstvo se mora odražati tudi v dokaznem postopku, vendar pa ne pomeni, da ima pravdna stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlaga ni dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati.

Zadošča, da je sodišče dovolj prepričljivo in izčrpno obrazložilo, da je bilo že iz izvedenih dokazov mogoče zanesljivo sklepati o obstoju odločilnih dejstev in da zato ni sledilo dokaznim predlogom pritožnika. Ker je v obravnavanem primeru sodišče to storilo, za kršitev 22. člena Ustave očitno ne gre.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:

Milojka Modrijan