Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Skupni znesek terjatev ločitvenih upnikov, ki imata prvi in drugi vrstni red, je manjši od ocenjene vrednosti premoženja, ki se prodaja. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pridobiti o predlagani prodaji mnenje oziroma soglasje pritožnika kot tudi ločitvenega upnika drugega vrstnega reda.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o prodaji dveh sklopov nepremičnin in sicer sklopa nepremičnin P1 in sklopa P2-P3 tako, da se prodaja opravi na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, da se izhodiščna cena za sklop nepremičnin P1, ki ga sestavljajo nepremičnine, razvidne iz 2. alineje izreka izpodbijanega sklepa, določi v višini 3.288.329,00 EUR, varščina pa v višini 164.416,50 EUR, izhodiščna cena za sklop nepremičnin P2 in P3, ki ga sestavljajo nepremičnine, razvidne iz 4. alineje izreka izpodbijanega sklepa, pa določi v višini 10.726.444,60 EUR in varščina v višini 536.322,23 EUR.
2. Ločitveni upnik I. d. o. o. (upnik) je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je o nameravani prodaji pridobilo le pozitivno mnenje ločitvenega upnika T. d. o. o., čeprav imata poleg navedenega upnika status ločitvenega upnika na premoženju, ki je predmet prodaje, tudi pritožnik in upnica N. d. d., vsota vseh terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico, ki znaša 37.266.126,32 EUR pa bistveno presega izhodiščno ceno, določeno v izpodbijanem sklepu. Zato bi sodišče prve stopnje v skladu z določbo 1. točke drugega odstavka 345. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) moralo o predlagani prodaji pridobiti tudi mnenje ali soglasje zgoraj navedenih dveh ločitvenih upnikov.
5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upraviteljica v predlogu prodaje premoženja stečajnega dolžnika – prvem dodatnem z dne 15. 12. 2014 navedla, da so na nepremičninah, na katere se nanaša izpodbijani sklep, prijavili ločitvene pravice trije upniki, in sicer H. d. d., za terjatev v višini 15.942.414,12 EUR, N. d. d., za terjatev višini 15.806.720,80 EUR in I. d. o. o., za terjatev višini 5.516.919,40 EUR. Za sklop nepremičnin P1 je predlagala izhodiščno ceno v višini 3.288.329,00 EUR, za sklop nepremičnin P2 in P3 pa izhodiščno ceno v višini 10.726.444,60 EUR.
6. V skladu z določbo 1. točke drugega odstavka 345.člena ZFPPIPP mora sodišče v primeru, če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP, ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, za sklep o prodaji poleg mnenja upniškega odbora po prvem odstavku 331. člena ZFPPIPP ali soglasja po tretjem odstavku 332. člena ZFPPIPP dobiti tudi mnenje ali soglasje ločitvenega upnika. Če je premoženje predmet več ločitvenih pravic iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP, se zgoraj navedena določba drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP uporablja za mnenje ali soglasje ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica je bila pridobljena prva, in ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica ima drugi ali poznejši vrstni red, če je skupni znesek terjatev, zavarovanih z ločitvenimi pravicami predhodnega vrstnega reda, manjši od vrednosti premoženja, ki se prodaja, ocenjene po likvidacijski vrednosti (sedmi odstavek 345. člena ZFPPIPP).
7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v prvem sklepu o prodaji zgoraj navedenega premoženja stečajnega dolžnika določilo izhodiščno ceno na podlagi ocene vrednosti, in sicer za sklop nepremičnin P1 v višini 12.528.600,00 EUR, za sklop nepremičnin P2 in P3 pa v višini 42.682.533,00 EUR. Iz zgoraj navedenega izhaja, da je skupni znesek terjatev ločitvenih upnikov H. d. d. (sedaj T. d. o. o.) in N. d. d., ki imata prvi in drugi vrstni red, manjši od ocenjene vrednosti premoženja, ki se prodaja. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pridobiti o predlagani prodaji mnenje oziroma soglasje pritožnika kot tudi ločitvenega upnika N. d. d. 8. Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje zahtevalo mnenje oziroma soglasje pritožnika k nameravani prodaji niti ni obrazložilo, zakaj tega ni storilo. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339.člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
9. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).