Jedro

Na naroku je zakonita zastopnica tožene stranke predlagala preložitev zaradi bolezni, zbolela naj bi dva dni prej. Pri tem ni niti takrat, niti kdajkoli pozneje (tudi ne v pritožbi) predložila zdravniškega potrdila, iz katerega bi bilo razvidno, da dejansko ni bila sposobna sodelovati na naroku. Sodišče je, sicer laično, ocenilo, da zdravstveno stanje zakonite zastopnice glede na zunanje okoliščine ni bilo okrnjeno do te mere, da bi ji onemogočalo polnopravno sodelovanje v postopku. Da ne bi bila sposobna, ne izhaja niti iz zapisnika. Zakonita zastopnica je namreč odgovarjala na vse pozive sodišča, postavila je celo procesni ugovor iz 286.b člena ZPP. Glede na vse opisane okoliščine po mnenju pritožbenega sodišča toženi stranki ni bila kršena pravica do izjave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kopru obdržalo v veljavi sklep o izvršbi VL 125576/2014 z dne 24.9.2014, tako da mora tožena stranka iz naslova dobave in montaže klimatskih naprav tožeči plačati 560, 11.440 in 163,39 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Tožena stranka je sicer ugovarjala, da storitev ni bila opravljena v dogovorjenem roku in da ji je zato nastala škoda, vendar svojih navedb ni dovolj konkretizirala, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Sodišče je zavrnilo predlog tožene stranke za preložitev prvega naroka, ker tožena stranka ni bila dovolj skrbna, po laični oceni pa je na prvem naroku lahko sodelovala.

Zoper sodbo se tožena stranka pritožuje, najprej uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker sodišče ni ugodilo predlogu za preložitev naroka. Zakonita zastopnica tožene stranke je bila na naroku v vročičnem stanju, zmedena, "ošvohela", utrujena in izčrpana, zato objektivno ni bila sposobna podajati ustreznih navedb, ki bi jih, če bi bila zdrava, lahko. Sodišče je ravnalo nezakonito tudi z zavrnitvijo dokaznih predlogov za zaslišanje prič. Zavrnitev ni bila obrazložena ustavno skladno (da bi šlo za dokazovanje pravno nerelevantnega dejstva ali že dokazanega dejstva). Izvedba predlaganih dokazov bi bila ključna za presojo pravne podlage, zato bi sodišče v skladu z načelom sorazmernosti dokaze moralo izvesti. Na koncu tožena stranka opozarja še, da je sodba neobrazložena glede 163,39 EUR.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni kršilo postopka, ker ni preložilo prvega naroka za glavno obravnavo. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožena stranka vložila ugovor zoper sklep o izvršbi in da na pripravljalno vlogo - dopolnitev tožbe ni odgovorila. Na naroku je zakonita zastopnica tožene stranke predlagala preložitev zaradi bolezni, zbolela naj bi dva dni prej. Pri tem ni niti takrat, niti kdajkoli pozneje (tudi ne v pritožbi) predložila zdravniškega potrdila, iz katerega bi bilo razvidno, da dejansko ni bila sposobna sodelovati na naroku. Sodišče je, sicer laično, ocenilo, da zdravstveno stanje zakonite zastopnice glede na zunanje okoliščine ni bilo okrnjeno do te mere, da bi ji onemogočalo polnopravno sodelovanje v postopku. Da ne bi bila sposobna, ne izhaja niti iz zapisnika. Zakonita zastopnica je namreč odgovarjala na vse pozive sodišča, postavila je celo procesni ugovor iz 286.b člena ZPP. Glede na vse opisane okoliščine po mnenju pritožbenega sodišča toženi stranki ni bila kršena pravica do izjave.

Dokazni predlogi za zaslišanje prič so bili pravilno zavrnjeni. V sodni praksi je že dolgo nesporno, da so tako imenovani informativni dokazi praviloma prepovedani, oziroma so dopustni le izjemoma, kadar stranke niti ob ustrezni skrbnosti, ne bi mogle same ugotoviti vseh odločilnih dejstev. V predmetni zadevi ne gre za tak primer. Tožena stranka je navajala, da je tožeča stranka z izpolnitvijo zamujala, ni pa povedala, kateri rok izpolnitve je bil dogovorjen. V zvezi z zatrjevano škodo kljub času, ki ga je imela od prejema dopolnitve tožbe do prvega naroka in kljub obsežnemu materialnemu procesnemu vodstvu na glavni obravnavi (kar kaže na to, da je sodišče prve stopnje toženo stranko najmanj enakopravno obravnavalo) ni niti postavila ustreznega pobotnega ugovora, še manj pa je navedla konkretno katera škoda ji je nastala. Gre za informacije, s katerimi gotovo razpolaga, zato informativni dokaz ni dovoljen. Ker je namen izvedbe dokazov dokazovanje navedb, teh pa ni bilo, je sodišče prve stopnje dokazne predloge za zaslišanje prič pravilno zavrnilo.

Sodišče je v sodbi obrazložilo vsa odločilna dejstva, tudi zahtevek iz naslova do vložitve tožbe zapadlih obresti v znesku 193,36 EUR (predzadnji stavek točke 9 sodbe), zato očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

Ker tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP) kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).