Jedro

Terjatev pritožnice (banke) za povrnitev (regres) zneska unovčene garancije bo nastala šele, če (in ko) bo garancija unovčena, zato ni pravilno pritožbeno stališče, da je nastala že s trenutkom izdaje bančnih garancij za odpravo napak v garancijskem roku.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se:

-pri prerekani ločitveni pravici na denarnem depozitu pod zap. št. 99.1. L končnega seznama preizkušenih terjatev v zadnjem stolpcu pravilen znesek glasi: 13.059,96 EUR

-pri prerekani ločitveni pravici na denarnem depozitu pod zap. št. 99.3. L končnega seznama preizkušenih terjatev v zadnjem stolpcu pravilen znesek glasi: 8.397,74 EUR.

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev in ločitvenih pravic, tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 8. 7. 2024 (r. 233), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2.Zoper navedeni sklep se je pritožila upnica iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se prerekano ločitveno pravico v celoti prizna, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3.Upravitelj na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Pritožnica je v tem postopku (med drugim) prijavila garancijsko terjatev v skupnem znesku 89.282,05 EUR (v končnem seznamu preizkušenih terjatev navedena pod zap. št. 99.1. L) in garancijsko terjatev v skupnem znesku 58.112,92 EUR (v končnem seznamu preizkušenih terjatev navedena pod zap. št. 99.3 L). Terjatvi sta bili priznani, ločitveni pravici pa prerekani. Kot izhaja iz komentarja upravitelja, vsebovanega v končnem seznamu preizkušenih terjatev, je ločitveno pravico prerekal, ker na dan začetka stečajnega postopka terjatev ni zapadla / nastala oziroma garancija ni bila unovčena. Upnica odločitev izpodbija z navedbami, da je bila ločitvena pravica prerekana iz materialnopravno napačnega razloga ter da niso bila upoštevana navodila višjega sodišča iz sklepa Cst 137/2024 z dne 4. 6. 2024, v katerem je bilo izrecno navedeno, da se glede prerekanih ločitvenih pravic na pravdo napoti upravitelja. Opozarja tudi na pisno napako, saj je znesek zastavne pravice na depozitu za prijavljeno terjatev pod zap. št. 99.1 L 13.059,96 EUR in ne 8.397,74 EUR, znesek zastavne pravice na depozitu za prijavljeno terjatev pod zap. št. 99.3 L pa 8.397,74 EUR in ne 13.059,96 EUR.

6.Višje sodišče pritožbenim navedbam delno sledi. Res je sicer v sklepu Cst 137/2024 z dne 4. 6. 2024 navedeno, da iz obvestila upravitelju o preizkusu terjatev z dne 25.3.2024 (1. točka četrtega odstavka 69. člena ZFPPIPP) izhaja odločitev sodišča, da se glede prerekanih ločitvenih pravic na pravdo napoti upravitelj, vendar je v nadaljevanju postopka sodišče prve stopnje to odločitev dne 17. 6. 2024 spremenilo (PD 217) in sicer tako, da se na pravdo glede prerekane ločitvene pravice napoti pritožnico. To pomeni, da se končni seznam preizkušenih terjatev z dne 8. 7. 2024 (PD 233), ki je sestavni del izreka izpodbijanega sklepa, sklada z odločitvijo sodišča o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih ločitvenih pravic.

7.Pritožnica utemeljeno opozarja na pisno napako glede zneskov zastavnih pravic na depozitih v zadnjem stolpcu končnega seznama preizkušenih terjatev (za prijavljeno terjatev pod zap. št. 99.1 L je pravilen znesek 13.059,96 EUR in ne 8.397,74 EUR, za prijavljeno terjatev pod zap. št. 99.3 L pa 8.397,74 EUR in ne 13.059,96 EUR).

8.Višje sodišče pa pritožbi ne sledi v delu, v katerem nasprotuje upraviteljevemu prerekanju ločitvene pravice. Če sta zavarovana terjatev in ločitvena pravica prerekani oziroma če je prerekana samo ločitvena pravica, o obstoju oziroma neobstoju te zavarovane terjatve in njenem prednostnem plačilu iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, odloča pravdno sodišče. Predmet preizkusa terjatev je zgolj odločitev o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice. To pomeni, da upniki s pritožbo ne morejo doseči spremembe izjave upravitelja o prerekanju ločitvenih pravic, kot to želi upnica s predlogom, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se prerekano ločitveno pravico v celoti prizna.

9.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na garancijsko terjatev. Pri neodvisni bančni garanciji nastane obveznost garanta (izdajatelja garancije) takrat, ko garant prejme zahtevo upravičenca iz garancije za plačilo denarnega zneska, na katerega se glasi garancija. Naročnik garancije se s pogodbo o izdaji garancije v razmerju do banke zaveže, da bo banki plačal (povrnil) denarni znesek, za katero bo garancija unovčena, če in ko bo ta unovčena. To pomeni, da terjatev banke (garanta) za povrnitev (regres) zneska unovčene garancije v razmerju do naročnika nastane šele, ko je bančna garancija unovčena. Morebitna (regresna) terjatev banke kot izdajatelja garancije proti dolžniku kot naročniku garancije ima značilnost terjatve, povezane z odložnim pogojem v ožjem pomenu. To pomeni, da je njen nastanek povezan s pogojem, ki se uresniči, ko (in če) je garancija unovčena. Za vse terjatve, katerih nastanek je povezan z odložnim pogojem, na podlagi smiselne uporabe tretjega odstavka 59. člena OZ velja pravna fikcija, da v primeru, če se odložni pogoj uresniči, nastanek terjatve učinkuje od časa, ko je nastal pravni temelj te terjatve. Pravni temelj nastanka regresne terjatve banke do dolžnika kot naročnika garancije je pogodba o izdaji garancije, ki sta jo sklenila. Če je bila pogodba o izdaji bančne garancije sklenjena pred začetkom stečajnega postopka, zaradi te pravne fikcije velja, da je regresna terjatev banke nastala pred začetkom stečajnega postopka, čeprav je bila garancija unovčena po začetku stečajnega postopka.

1dr. Nina Plavšak: Učinki postopkov zaradi insolventnosti na položaj poroka, Zbornik Sodobno insolvenčno pravo 2022.

10.Upoštevajoč navedeno, bo terjatev pritožnice (banke) za povrnitev (regres) zneska unovčene garancije nastala šele, če (in ko) bo garancija unovčena, zato ni pravilno pritožbeno stališče, da je nastala že s trenutkom izdaje bančnih garancij za odpravo napak v garancijskem roku.

11.Terjatve po garancijskih pogodbah ima pritožnica zavarovane z zastavno pravico na depozitih, ki jo je upravitelj prerekal. Že v 8. točki obrazložitve je pojasnjeno, da s pritožbo v tem postopku ni mogoče doseči spremembe izjave upravitelja o prerekanju ločitvenih pravic, saj je to stvar upraviteljeve odločitve in presoje, predmet preizkusa pa zgolj odločitev o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice. Isto velja glede nezapadlih garancijskih provizij, glede katerih pritožnica navaja, da bi jih moral upravitelj uvrstiti med zavarovani terjatvi in vsaj zanju priznati ločitveno pravico.

12.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Glede na navedeno v 7. točki obrazložitve je izpodbijani sklep spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.