16. 12. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Andraža Terška, Kamnik, in Damijana Pavlina, Kranj, na seji 16. decembra 2020

sklenilo:

1.Pobuda Andraža Terška za začetek postopka za oceno ustavnosti

– Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 153/20, 159/20 in 163/20);

– Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 163/20);

– Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 181/20);

– Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 181/20); in

– Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 181/20)

se zavrže.

2.Pobuda Damijana Pavlina za začetek postopka za oceno ustavnosti

– Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 153/20, 159/20 in 163/20);

– Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 163/20);

– Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 181/20); in

– Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 181/20)

se zavrže.

3.Pobuda Damijana Pavlina za začetek postopka za oceno ustavnosti Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 181/20) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.Pobudnika izpodbijata v izreku tega sklepa navedene akte. Zatrjujeta, da so v neskladju z 2., 66. in 74. členom Ustave in pozitivno dolžnostjo države do zaščite pravic do življenja, zdravja ter zdravega bivanjskega okolja. Navajata, da izpodbijani odloki pobudniku Damijanu Pavlinu prepovedujejo opravljanje storitvenih dejavnosti, ki sodijo v domeno odvetniškega dela.

B.Vložena pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa mora vsebovati tudi podatke, ki jih zakon terja za zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa (drugi odstavek 24.b člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). V zahtevi je treba poleg navedbe členov predpisa, ki se z njo izpodbijajo, številke Uradnega lista Republike Slovenije ali drugega uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen, razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom ter podatkov o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev zahteve navesti tudi druge podatke, ki jih določi poslovnik Ustavnega sodišča (prvi odstavek 24.b člena ZUstS). V točki II priloge k Poslovniku Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik) je določeno, da mora pobuda med drugim vsebovati "podpis vložnika" (2. točka). Iz vloge je razvidno, da pobudnik Andraž Teršek vloge in njene dopolnitve z dne 10. 12. 2020 ni lastnoročno podpisal. Pobuda je torej pomanjkljiva, saj ne vsebuje vseh sestavin iz prvega v zvezi z drugim odstavkom 24.b člena ZUstS. Ustavno sodišče je zato pobudo Andraža Terška po tretjem odstavku 25. člena ZUstS zavrglo (1. točka izreka).

B.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora predložiti tudi ustrezne listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa (drugi odstavek 24.b člena ZUstS).

Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 153/20, 159/20 in 163/20) and Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 181/20) ne urejata izhoda iz Republike Slovenije, določata pa, da je oseba, ki pride iz rdeče države v Republiko Slovenijo, podvržena ureditvi iz odloka, tj. karanteni ali negativnemu testu (za razliko od vstopa iz države z zelenega seznama), razen v primeru šestnajstih izjem iz prvega odstavka 10. člena. V zvezi s tem je Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-375/20 z dne 1. 9. 2020 že odločilo, da takrat izpodbijani akt, ki ureja isto vprašanje kot izpodbijana odloka (tj. Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji, na kontrolnih točkah na notranjih mejah in v notranjosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 112/20 in 115/20), ne učinkuje neposredno. Zoper odločbo o karanteni, izdani na podlagi devetega odstavka 9. člena izpodbijanega predpisa, ima posameznik po stališču Ustavnega sodišča na voljo upravni spor v skladu z Zakonom o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – ZUS-1). V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Zato je treba pobudo Damijana Pavlina zoper navedena odloka zavreči (2. točka izreka).

5.Glede Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 163/20) in Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 181/20) iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da je pravni interes za vložitev pobude za presojo ustavnosti izkazan, četudi pobudnik pobude ne vloži skupaj z ustavno pritožbo zoper posamični pravni akt, ki se opira na zanj ustavno sporne določbe splošnega akta, če bi pobudnik izdajo takega posamičnega akta lahko izzval zgolj tako, da bi ravnal v nasprotju s prisilnimi predpisi, oziroma tako, da bi se izpostavil nesprejemljivemu pravnemu tveganju; in da mora pobudnik izkazati, da mu je bilo ob vložitvi pobude prepovedano opravljati dejavnost, kasneje pa posebej izražen javni interes po vsebinski presoji Ustavnega sodišča lahko utemelji izjemo od procesne ovire iz drugega odstavka 47. člena ZUstS, kadar zahteva po pravni predvidljivosti na določenem področju urejanja družbenih razmerij izjemoma narekuje odločitev Ustavnega sodišča o posebno pomembnih precedenčnih ustavnopravnih vprašanjih sistemske narave, ki se po razumni oceni utegnejo zastavljati tudi v zvezi z akti enake narave in primerljive vsebine, periodično sprejemanimi v prihodnosti.

6.Člen 1 izpodbijanih odlokov je ob upoštevanju 1. člena Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14, 19/15 in 31/18 – v nadaljevanju ZVPot) in odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-212/03 z dne 24. 11. 2005 (Uradni list RS, št. 111/05, in OdlUS XIV, 84) sicer mogoče razlagati tako, da v splošnem prepoveduje tudi opravljanje odvetniškega poklica. Vendar je treba upoštevati, da po prvem odstavku 2. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 46/16 in 36/19 – v nadaljevanju ZOdv) odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih. Posamezni (procesni) zakoni pa določajo podrobnejše pravice in dolžnosti odvetnika v posameznih pravnih postopkih.

7.Že iz navedenih izpodbijanih odlokov izhaja, da določa izjeme od splošne prepovedi iz 1. člena. Po njunem drugem odstavku 2. člena so izvzete dejavnosti na daljavo po ZVPot, po četrtem odstavku 2. člena pa tudi vse oblike ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, ki so kot izjema navedene v drugih odlokih, ki jih Vlada sprejme zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19. Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 181/20) v 8. točki prvega odstavka 4. člena tako določa kot izjemo od začasne omejitve prehajanja med občinam tudi dostop do izvajanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih in upravnih organov ter organov pregona. Iz Odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 165/20) predsednika Vrhovnega sodišča pa izhaja, da vsa sodišča od 16. 11. 2020 poslujejo v omejenem obsegu v skladu s 83. členom Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 33/11, 63/13, 17/15 in 104/20 – v nadaljevanju ZS). Odredba podrobneje določa obseg delovanja sodišč v nujnih in nenujnih zadevah, iz nje pa izhaja, da se sodni postopki, v sicer omejenem obsegu, opredeljenem v odredbi, vodijo. Posledično imajo tudi odvetniki na podlagi ZOdv in področnih zakonov še naprej pravico in dolžnost opravljati naloge, ki iz tega izhajajo.

8.V obravnavanem primeru pobudnik navaja zgolj, da mu izpodbijana odlaka prepovedujeta opravljanje storitvenih dejavnosti, ki sodijo v domeno odvetniškega dela. Iz navedenih aktov pa izhaja, da ta trditev ne drži, vsaj ne popolnoma, pobudnik pa niti ne navede, v katerem delu naj bi bilo njegovo delo prepovedano. V zvezi z očitkom, da je država opustila pozitivne dolžnosti zaščite pravic do življenja, zdravja ter zdravega bivanjskega okolja oseb, ki so zaradi bolezni, starosti ali poklica najbolj ogroženi, podredno pa vsemu prebivalstvu, v domovih za starejše občane, bolnicah, klinikah ali drugih zaprtih prostorih, ker naj ne bi namestila ustreznih sistemov za odvajanje, čiščenje ali odčiščevanje izdihanega zraka iz zaprtih prostorov, pa iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da Ustava ne zagotavlja actio popularis. Prav tako pobudnik niti ne navede, na kakšen način naj bi izpodbijani predpis neposredno posegal v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Iz navedenih razlogov je zato Ustavno sodišče skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUstS zavrglo pobudo Damijana Pavlina zoper Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 153/20, 159/20, 163/20), Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 163/20), Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 181/20) in Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 181/20) (2. točka izreka).

9.Pobudnik v dopolnitvi z dne 10. 12. 2020 izpodbija tudi Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 181/20). Pobudo utemeljuje zgolj s tem, da nujnost ukrepa ni pojasnjena, da obstaja strokovni dvom o ukrepih ter da se sprašuje (ne zatrjuje pa neskladnosti) o pomenu in učinku pravne varnosti in predvidljivosti. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno (3. točka izreka).

C.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Prim. sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-227/09 z dne 28. 10. 2009 in št. U-I-214/20 z dne 7. 7. 2020.

[2]Odlok je v vmesnem času prenehal veljati z uveljavitvijo Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 181/20).

[3]Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 – ZZUOOP) v drugem odstavku 12. člena določa, da se osebi, ki prihaja iz držav oziroma administrativnih enot držav iz prejšnjega odstavka tega člena, dovoli vstop v Republiko Slovenijo brez napotitve v karanteno na domu, če predloži negativni izvid testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2, ki ni starejši od 48 ur, oziroma drugo ustrezno dokazilo, ki ga določi Vlada s podzakonskim aktom.

[4]Odlok je v vmesnem času prenehal veljati z uveljavitvijo Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 181/20).

[5]Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-192/16 z dne 7. 2. 2018 (Uradni list RS, št. 15/18, in OdlUS XXIII, 2), 19. točka obrazložitve, in sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-194/17 z dne 22. 3. 2018, 13. točka obrazložitve, št. U-I-107/15 z dne 7. 2. 2019, 17. točka obrazložitve, in št. U-I-40/17 z dne 18. 12. 2019, 21. točka obrazložitve.

[6]Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-83/20 z dne 27. 8. 2020 (Uradni list RS, št. 128/20), 27. točka obrazložitve.

[7]V nujnih zadevah in v določenih kazenskih zadevah sodišča razpisujejo naroke in opravljajo druga procesna dejanja, odločajo, vročajo sodna pisanja in izvajajo uradne ure, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje. V opredeljenih nenujnih zadevah pa sodišča odločajo in vročajo sodna pisanja, ne izvajajo pa narokov in ne opravljajo drugih procesnih dejanj, ki neizogibno terjajo fizično prisotnost strank ali drugih udeležencev sodnega postopka, in ne izvajajo uradnih ur. Procesni roki v opredeljenih nenujnih zadevah v skladu s četrtim odstavkom 83. člena ZS ne tečejo in začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča.

[8]Prim. sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-41/94 z dne 7. 4. 1994 (OdlUS III, 35) in št. U-I-100/91 z dne 14. 5. 1992 (OdlUS I, 31). Za ustavno pritožbo prim. sklep št. Up-267/96 z dne 28. 5. 1997.