Jedro

Sposobnost izvršljivosti imajo lahko le tiste poravnave, v katerih je ugotovljena obveznost na izpolnitev določene dajatve, storitve ali opustitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izvršbo, ker izvršilni naslov na podlagi katerega je upnik predlagal izvršbo (sodna poravnava sklenjena pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani dne 19.5.1998, opr.št. I Pd 563/96), ni primeren za izvršbo. Zoper takšno odločitev je upnik vložil pravočasno pritožbo brez opredelitve pritožbenega razloga oziroma razlogov. Navaja, da sporna sodna poravnava vsebuje vse pogoje, določene v 1. odstavku 21. člena ZIZ razen časovne opredelitve izpolnitve obveznosti. Glede te pa velja obveznost sodišča, da v odločbi, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, tega določi sodišče v sklepu o izvršbi. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa z dovolitvijo izvršbe tako da se izvršba dovoli. Pritožba ni utemeljena. Upnik je z izvršilnim predlogom zahteval realizacijo zatrjevane denarne terjatve z izvršbo na dolžnikova denarna sredstva, ki jih ima na žiro računu. Izvršbo je zahteval na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani dne 19.5.1998. Po določilu 1. odstavka 20. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je sodna poravnava izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla. Pojem terjatve, ki jo uporablja ZIZ je določen v 1. točki 16. člena. Izraz "terjatev" označuje pravico do denarnega zneska ali do neke druga dajatve ali opustitve. Sposobnost izvršljivosti imajo lahko le tiste poravnave, v katerih je ugotovljena obveznost na izpolnitev določene dajatve, storitve ali opustitve. Nima pa takšne sposobnosti poravnava deklaratornega značaja oziroma poravnava, ki le ugotavlja obstoj določene pravice oziroma pravnega razmerja. Prav za takšno poravnavo pa v obravnavnem primeru tudi gre. V njej se ugotavlja le obstoj upnikove pravice, ne pa tudi dolžnikova obveznost, kaj izpolniti. Ne gre torej le za vprašanje določitve roka za izpolnitev obveznosti v smislu 21. člena ZIZ in s tem za odpravljivost pomanjkljivosti nepopolnega izvršilnega naslova, ampak za to, da navedena sodna poravnava zaradi svoje neizršljivosti nima sposobnosti izvršilnega naslova. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje se tako izkaže za pravilno, zato je bilo treba upnikovo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ). Na koncu pa pritožbeno sodišče, glede na okoliščino, da je dolžnica v stečaju, še opozarja na določilo 111. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL) po katerem od dneva začetka stečajnega postopka zoper dolžnika ni mogoče dovoliti prisilne izvršbe za poplačilo terjatev glede katerih obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina in na določila 158. do 168. člena ZPPSL, ki se nanašajo na poplačilo upnikov oziroma upoštevanje terjatev upnikov pri razdelitvi stečajne mase.