Jedro

Sodišče druge stopnje je razveljavilo sklep v postopku za izdajo začasne odredbe, ki nima narave sodbe. Obravnavana pritožba se torej ne prilega institutu pritožbe po prvem odstavku 357a. člena ZPP in torej ni dovoljena ter jo je Vrhovno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper sklep Cp 6/2018 z dne 18. 4. 2018, s katerim je Višje sodišče v Celju odločalo o pritožbi prvotoženke zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju P 194/2017 z dne 26. 10. 2017. Pritožbi je ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo.

2. Pregled zadeve pokaže, da je vsebina sklepa sodišča prve stopnje odločitev o zavrnitvi ugovora prvotoženke zoper sklep o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Celju.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. 357. a člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v prvem odstavku uvaja novo pravno sredstvo. Gre za pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe. Cilj navedenega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper procesno ravnanje sodišča druge stopnje, s katerim to ne odloči dokončno o zadevi, čeravno bi to glede na procesne okoliščine primera lahko storilo.

5. Obravnavana zadeva oziroma obravnavan procesni položaj se ne prilega prvemu odstavku 357. a člena ZPP. Višje sodišče v Celju kot pritožbeno sodišče namreč s sklepom ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, marveč je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje. Višje sodišče v Celju postopka torej ni vodilo v skladu z določbami 25. poglavja ZPP, ki se nanašajo na pritožbo zoper sodbo (333. - 362. člen ZPP), marveč v skladu s procesnimi določbami, ki urejajo pritožbo zoper sklep (363. - 366. a člen ZPP). Procesna pooblastila pritožbenega sodišča v enem in drugem primeru niso enaka. Zakon v primeru pritožbe zoper sklep tako npr. ne predvideva, da bi moralo pritožbeno sodišče opraviti pritožbeno obravnavo ter tudi ne zamejuje možnosti pritožbenega sodišča, da odločbo sodišča prve stopnje razveljavi. 3. točka 365. člena ZPP pritožbeno sodišče pooblašča, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

6. Različnost procesnih položajev je tudi razlog, da prvi odstavek 357. a člena ZPP pritožbo zoper razveljavitveni sklep zamejuje le na primere, ko višje sodišče s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje.

7. S problemom (razširjujoče) razlage pojma sodba iz prvega odstavka 357a člena ZPP se je Vrhovno sodišče že soočilo v zadevi Cp 13/2018 z dne 7. 5. 2018. Tam je presodilo, da je pritožba po 357. a členu ZPP dovoljena tudi v primerih, ko so končni sklepi v nepravdnem postopku po svojem smislu v bistvenem enaki kot sodbe ter bi se brez slehernega pravnega zadržka lahko tako tudi imenovali. Drugače pa je, ko gre za sklepe, izdane v pravdnem postopku (npr. procesne sklepe o oprostitvi plačila sodnih taks, o odmeri in naložitvi izvedenine ter podobno), ali za sklepe, izdane v postopku izvršbe in zavarovanja. V zadevi Cp 15/2018 je tako Vrhovno sodišče zavrglo pritožbo zoper razveljavitveni sklep, izdan v postopku odločanja o ukrepih za preprečevanje nasilja po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini. Pojasnilo je, da so sklepi v teh postopkih bistveno podobni sklepom, izdanim v postopku odločanja o začasnih odredbah. To pa pomeni, da takšni sklepi nimajo narave sodbe.

8. V obravnavani zadevi gre za prav tak primer. Sodišče druge stopnje je razveljavilo sklep v postopku za izdajo začasne odredbe, ki torej nima narave sodbe. Obravnavana pritožba se torej ne prilega institutu pritožbe po prvem odstavku 357a. člena ZPP in torej ni dovoljena ter jo je Vrhovno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).