Jedro

V skladu s prvim odstavkom 197. člena DZ sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sodišče mora torej najprej ugotoviti, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ali so se potrebe preživninskega upravičenca in/ali zmožnosti zavezanca pravno odločilno spremenile.

Trditve o procesnih kršitvah morajo biti - če naj bodo predmet vsebinske presoje - konkretizirane, zato lahko pritožbeno sodišče na perpetuirani pavšalni očitek o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 odgovori le, da je sodišče prve stopnje v sklepu navedlo popolne in preverljive razloge o odločilnih dejstvih, s katerimi se pritožba v večjem delu sploh ne sooča, temveč le podaja nedokazane in nekonkretizirane trditve ter svoje subjektivne poglede na zadevo, ki jih prezentira kot gotova dejstva.

Izrek

I. Pritožbi predlagateljice se ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se preživnina, ki jo je sodišče prve stopnje odmerilo na 350 EUR mesečno za vsakega otroka, zviša na 380 EUR mesečno za vsakega otroka, in v IV. točki izreka tako, da je nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagateljičine stroške postopka na prvi in drugi stopnji v znesku 1.971,19 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.

II. Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

**Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:**

1. Udeleženca imata tri skupne otroke - dvojčka A. in B. (rojena 2015) ter C. (rojenega 2016). Preživnina je bila določena leta 2018, ko so bili otroci stari tri oziroma štiri leta, v znesku 195 EUR mesečno za vsakega otroka.

2. Leta 2023 je predlagateljica vložila predlog za zvišanje preživnine, ker naj bi se potrebe otrok povečale. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na njen predlog podal nasprotni predlog za znižanje preživnine, ker so se stroški otrok znižali in hkrati povečali stroški nasprotnega udeleženca z izvrševanjem stikov.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu predlagateljice in preživnino zvišalo na 350 EUR za vsakega otroka in naložilo nasprotnemu udeležencu, da v roku 15 dni plača razliko med preživnino, določeno s tem sklepom in preživnino, ki jo je plačeval od vložitve predloga dalje (I. točka izreka); zavrnilo, kar zahteva predlagateljica več ali drugače, in zavrnilo nasprotni predlog za znižanje preživnine (II. in III. točka izreka) ter odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

**Pritožbeni postopek:**

4. Zoper sklep se pritožujeta obe stranki.

5. Predlagateljica v pritožbi med drugim navaja, da je sodišče prenizko ocenilo znesek za nakup šolskih potrebščin (15 EUR mesečno ali 180 EUR letno), saj je med letom treba dokupiti veliko stvari. Pri prostočasnih dejavnostih bi poleg verouka moralo sodišče vkalkulirati tudi možnost, da bodo otroci v prihodnje imeli vsaj še eno plačljivo obšolsko dejavnost. Sodišče ni ustrezno porazdelilo preživninskega bremena in ni upoštevalo, da nasprotni udeleženec od svojega razpoložljivega dohodka nameni bistveno manjši delež, kot ga od svojih dohodkov nameni predlagateljica, ki je tudi realno bolj obremenjena s preživljanjem, neposredno skrbjo in vzgojo. Sodišče je prezrlo, da ima nasprotni udeleženec tudi "samoplačniške" stranke, ki mu lahko plačujejo v gotovini, kar je dejansko nevedoma razkril s svojimi trditvami o enormnih stroških, ki jih ima med stiki. Nasprotni udeleženec prejema finančno pomoč svoje matere, ki mu tudi nudi brezplačen prostor za odvetniško pisarno, brezplačno bivanje doma in brezplačno uporabo tetinega stanovanja na J. ulici v Ljubljani. O stroških je sodišče odločilo napačno, saj nasprotni udeleženec s predlogom za znižanje preživnine ni uspel, postopek glede nasprotnega predloga pa je tekel izključno v interesu nasprotnega udeleženca in ni bil namenjen varstvu koristi otrok.

6. Nasprotni udeleženec je na pritožbo predlagateljice odgovoril dvakrat (odgovor z dne 1. 4. 2024 in z dne 10. 4. 2024), pri čemer sta oba odgovora praktično identična, v veliki meri pa sta identična tudi z njegovo pritožbo. Predlagatelj predlaga zavrnitev pritožbe.

7. V pritožbi zoper sklep nasprotni udeleženec med drugim navaja, da stroški otrok ne znašajo toliko, kot je ugotovilo sodišče. Sodišče ni opravilo poizvedb o premoženju predlagateljice, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Nasprotni udeleženec poskrbi za vse obleke in čevlje otrok, ko so pri njem, tako da je moral nakupiti celotno letno in zimsko garderobo. Predlagateljica gre večkrat na morje, z novim partnerjem je že dvakrat potovala v Egipt, torej ima očitno zadostne dohodke. Sodišče ni upoštevalo, kakšno stanovanje omogoča življenjske razmere, potrebne za razvoj otrok. Nasprotna udeleženka je najela štirisobno stanovanje, čeprav bi tudi dvo in pol sobno ali največ trisobno zadostovalo. Za devetnajstletnega sina D. predlagateljica prejema le 111,81 EUR preživnine, torej njegov oče za sinovo bivanje v stanovanju ne plačuje ničesar, kar vpliva na višino obveznosti nasprotnega udeleženca. Otroci imajo v šoli, ki jo obiskujejo brezplačno, zagotovljeno osemurno varstvo, oskrbo in prehrano brez plačila oskrbnine. Tega predhodno niso imeli. Sodišče ni upoštevalo, da imajo otroci brezplačni šolski avtobus, tako da mati z vožnjami nima stroškov. Stroški za higienske pripomočke so nižji, saj otroci razen zobne paste in ščetk ne potrebujejo nobenih higienskih pripomočkov. Predlagateljica je zamolčala subvencionirano najemnino. Nasprotnemu udeležencu od izplačil sodišča v Kopru ostane manj kot 40 %, plačati mora še potne stroške, poleg tega mora sam plačati sodne takse v postopkih, saj stranka včasih pogojuje zastopanje, če bo zanjo odvetnik plačal denarno kazen in druge stroške. Nasprotni udeleženec ima velike stroške s svojo odvetniško pisarno in je na koncu meseca v minusu. Ima status davčnega dolžnika in je upravičenec do brezplačne pravne pomoči. Sodišče bi moralo upoštevati socialne transferje in otroški dodatek, ki ga dobiva predlagateljica. Ker je pisarna nasprotnega udeleženca nerentabilna, poskuša dobiti službo drugje, žal neuspešno.

8. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo nasprotnega udeleženca in predlagala njeno zavrnitev.

**Odločitev sodišča druge stopnje - uvodno:**

9. Pritožba predlagateljice je utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena.

10. Pritožba je pravno sredstvo zoper odločbo sodišča prve stopnje, zato se od obrazložene pritožbe pričakuje, da bo vzpostavila konkretiziran dialog z razlogi izpodbijane prvostopenjske odločbe. Le takšna pritožba omogoča vsebinsko presojo utemeljenosti pritožnikovih navedb na eni strani in pravilnosti izpodbijane prvostopenjske odločbe na drugi strani. Pritožba nasprotnega udeleženca tem kriterijem v veliki meri ne zadosti, saj pretežno ponavlja navedbe iz postopka na prvi stopnji, govori mimo razlogov prvostopenjskega sklepa in konkretizirano ne polemizira z njegovimi argumenti.

11. V skladu s prvim odstavkom 197. člena Družinskega zakonika1 sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sodišče mora torej najprej ugotoviti, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ali so se potrebe preživninskega upravičenca in/ali zmožnosti zavezanca pravno odločilno spremenile. Če ugotovi, da so se, pa mora celovito presoditi potrebe otrok in pridobitne zmožnosti obeh staršev (kot pri prvem določanju preživnine) ter na novo uravnotežiti vsa tri oglišča s tem začrtanega trikotnika.2 V vseh postopkih, kjer se odloča o pravicah, koristih in potrebah mladoletnih otrok, mora sodišče po uradni dolžnosti varovati otrokove koristi (7. člen DZ).

12. Nasprotni udeleženec svoje pritožbene navedbe velikokrat zaključuje s stavkom: "Ker se glede tega sodišče ni opredelilo in je to v nasprotju z dokazi v spisu, manjkajo sklepu razlogi o odločilnih dejstvih [-] 14. točka 2. odst[.] 339. člena ZPP." Trditve o procesnih kršitvah morajo biti - če naj bodo predmet vsebinske presoje - konkretizirane,3 zato lahko pritožbeno sodišče na perpetuirani pavšalni očitek o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku4 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku5 odgovori le, da je sodišče prve stopnje v sklepu navedlo popolne in preverljive razloge o odločilnih dejstvih, s katerimi se pritožba v večjem delu sploh ne sooča, temveč le podaja nedokazane in nekonkretizirane trditve ter svoje subjektivne poglede na zadevo, ki jih prezentira kot gotova dejstva. _Katere_ ugotovitve sodišča prve stopnje naj bi bile v nasprotju s _katerimi_ dokazi v spisu, pritožba nasprotnega udeleženca konkretizirano ne pove, zato teh navedb niti ni mogoče preizkusiti.

13. Ker obe pritožbi, vsaka s svojega zornega kota, grajata iste sklope ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče obrazložitev razdelilo v sklope, v katerih odgovarja na pritožbene navedbe obeh pritožnikov.

**Potrebe otrok:**

14. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo (8. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da gre tako pri ugotavljanju preživninskih potreb upravičenca kot tudi preživninskih zmožnosti zavezanca za grobo oceno in ne za matematičen obračun, ker tako dohodki kot tudi stroški skozi čas variirajo, pri čemer sodišče uporabi tudi prosti preudarek iz 216. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Sodišče prve stopnje je potrebe otrok oziroma stroške v zvezi z njihovim preživljanjem pravilno ovrednotilo, dokaze preverljivo ocenilo in svojo odločitev ustrezno obrazložilo.

15. Neutemeljena je predlagateljičina graja ocene potreb otrok glede obleke; predlagateljica je sama navedla, da stroški oblek in obutve sedaj znašajo 60 EUR mesečno in sodišče prve stopnje je temu sledilo (16. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Poleg tega sodišče prve stopnje ni spregledalo stroška športnih pripomočkov, ki jih omenja pritožba predlagateljice (pohodna obutev, plavalne potrebščine, spalna vreča, smuči itd.), saj je v zvezi s tem ugotovilo strošek v višini 30 EUR mesečno, kar je bila tudi ocena predlagateljice (20. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), nekaj teh stroškov (npr. oprema za pohode in šolo v naravi) pa je upoštevalo tudi v zvezi s stroški za šolo (18. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

16. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe predlagateljice, da je sodišče prve stopnje prenizko ocenilo stroške šolskih potrebščin (15 EUR oziroma 180 EUR letno), saj je sodišče prve stopnje skupni mesečni strošek, ki nastaja v zvezi s šolo, ocenilo na 70 EUR (18. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), kar je tudi po oceni pritožbenega sodišča ustrezno in tudi v skladu s splošnim metodološkim izhodiščem, da je ugotavljanje potreb preživninskega upravičenca ocena oziroma povprečje stroškov, ne pa natančen matematični izračun.

17. Neutemeljene so pritožbene navedbe predlagateljice, da bi v zvezi z obšolskimi dejavnostmi poleg verouka moralo sodišče upoštevati, da bodo otroci v prihodnji obiskovali še "vsaj" eno plačljivo obšolsko dejavnost. Predlagateljica je sama izpovedala (primerjaj 19. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da otroci ne obiskujejo nobene popoldanske dejavnosti, ker sami ne želijo, zato trenutno obiskujejo le verouk. Sodišče prve stopnje tako ni imelo nobene podlage, da bi upoštevalo stroške zgolj hipotetične in v negotovo prihodnost odmaknjene plačljive obšolske dejavnosti. Pritožbena navedba nasprotnega udeleženca, da otroci pri materi ne obiskujejo nobenih plačljivih prostočasnih dejavnosti, je v nasprotju z razlogi sodišča prve stopnje (s katerimi se tudi ne sooči), da otroci obiskujejo verouk, kar je povezano s stroški, poleg tega bodo nastali tudi stroški v zvezi s prvim obhajilom (19. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

18. Navedbe, da oče naturalno prispeva za otroke, ker jih vodi na različne aktivnosti, niso z ničemer izkazane, niti utemeljene. V sodni praksi in pravni teoriji je utrjeno stališče, da je obveznost preživljanja preživninskega zavezanca s strani nerezidenčnega starša po naravi stvari denarna,6 svoje preživninske obveznosti pa se preživninski zavezanec ne more razbremeniti tako, da samovoljno po lastni presoji in brez soglasja drugega starša otrokom kupuje različne stvari ali storitve. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, da tovrstnih izdatkov (četudi bi bili izkazani, pa niso) ni upoštevalo.

19. Zdravstvene stroške je sodišče prve stopnje obrazložilo v 23. točki izpodbijanega sklepa; navedbe nasprotnega udeleženca v zvezi s tem v pritožbi (zadnji odstavek na 2. strani in prvi odstavek na 3. strani pritožbe) so le nepovezan skupek nedokazanih trditev, iz katerega ni mogoče razbrati, katere razloge sodišča prve stopnje nasprotni udeleženec napada in zakaj naj bi bili ti napačni. Upoštevati je treba, da preživnina ni namenjena pokrivanju že nastalih stroškov, temveč predvidljivih stroškov, ki bodo nasta(ja)li v prihodnje. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve, da otroci potrebujejo določene specialistične preglede, zato je jasno, da bodo v zvezi s tem tudi v prihodnje nastajali stroški.

20. Ni jasno, kateri del odločitve sodišča prve stopnje izpodbijajo navedbe nasprotnega udeleženca, da imajo otroci v šoli zagotovljeno brezplačno prehrano in oskrbo ter brezplačen šolski avtobus, česar prej niso imeli. Ker se tudi v tem delu pritožba ne navezuje in vsebinsko ne sooči z razlogi izpodbijanega sklepa, temveč le ponavlja navedbe nasprotnega udeleženca, sodišče prve stopnje napotuje na branje 9. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa (o okoliščinah, ki so se spremenile od prve določitve preživnine), 18. točke (o stroških v zvezi s šolo) in 15. točke (o stroških v zvezi s prehrano). Čeprav imajo otroci v šoli subvencionirano prehrano (kar ni sporno), poleg tega nastajajo še drugi stroški v zvezi s šolo, kar je navsezadnje splošno znano.

21. Pritožbena navedba nasprotnega udeleženca, da se za vsakega otroka ne porabi več kot 60 EUR mesečno za prehrano (poleg prehrane v šoli) je navržena in z ničemer izkazana. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na splošno znane cene hrane, ki so se v zadnjih letih precej povišale, znesek 120 EUR mesečno na otroka ustrezen.

22. Neutemeljene so pritožbene navedbe v zvezi s stroški za higienske pripomočke, razlogi sodišča prve stopnje (s katerimi se pritožba nasprotnega udeleženca zopet ne sooči) v 17. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pa so pravilni in popolni. Na navedbe, da otroci "razen zobne paste in ščetk ne potrebujejo nobenih higienskih pripomočkov," pritožbeno sodišče odgovarja, da otroci nedvomno potrebujejo tudi milo, šampon, brisače, papirnate robčke, toaletni papir, kreme za sonce in pralni prašek, če naštejemo le nekatere od higienskih pripomočkov, ki jih v 21. stoletju v državah Evropske unije uporabljajo tudi otroci. Pritožbeno sodišče tudi nima pomislekov glede stroškov za frizerja 10 EUR mesečno, pritožbene navedbe, da mati vse otroke striže doma, so zgolj navržene in z ničemer izkazane. Navedbe, kolikokrat oče pelje B. k frizerju in koliko ima s tem stroškov, se ne soočijo z razlogi sodišča prve stopnje v 17. točki obrazložitve, da mu ti stroški nastajajo zgolj iz razloga, ker se je tako sam odločil in da življenjsko izkustveno ni nobenega razloga, da bi osemletna deklica ob vsakem stiku z očetom (torej, vsak teden) morala hoditi k frizerju; tem razlogom sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje.

23. Sodišče prve stopnje ni posebej priznalo stroška za igrače, zato niti ni jasno, katero postavko nasprotni udeleženec napada s pritožbenimi navedbami, da dobijo otroci večino igrač podarjenih in da lahko uporabljajo igrače polbrata D. 24. Vsebinsko prazna je pritožbena graja nasprotnega udeleženca, da iz izpovedbe predlagateljice ne izhajajo dejanski stroški otrok; sodišče prve stopnje je stroške skrbno in natančno obrazložilo. Sodišče prve stopnje je neposredno zaslišalo predlagateljico in si tako kot iudex facti ustvarilo vtis o njeni izpovedbi. Zakaj naj ne bi držal zaključek sodišča prve stopnje, da je predlagateljica izpovedovala prepričljivo, pritožba ne pove. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da naj bi bila izpovedba predlagateljice pristranska; pa četudi bi bila, to v enaki meri velja za nasprotnega udeleženca, ki je prav tako zainteresiran za izid postopka. Poleg tega je sodišče prve stopnje imelo za zaključek o prepričljivosti izpovedbe predlagateljice oporo v dejstvu, da se je nasprotni udeleženec pri svojih navedbah in izpovedbah - za razliko od predlagateljice - ves čas zapletal v protislovja, kar se dogaja tudi v pritožbi in bo še pojasnjeno v nadaljevanju.

25. Pritožbene navedbe, da nasprotni udeleženec sam poskrbi za vse obleke otrok, ko so pri njem, in koliko garderobe je moral kupiti, se sploh ne soočijo z razlogi sodišča prve stopnje v 12. točki obrazložitve, da se je nasprotni udeleženec sam odločil (ali pa se je namesto njega tako odločila njegova teta), da bo kupil otrokom dodatna oblačila, saj so otroci povedali, da se morajo na stikih preobleči v oblačila, ki jih imajo pri nasprotnemu udeležencu, ker tako od njih zahteva teta nasprotnega udeleženca. Sodišče druge stopnje, tudi upoštevaje dejstvo, da pritožba teh ugotovitev sodišča prve stopnje sploh vsebinsko ne izpodbija, lahko le pritrdi pravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da ti stroški nasprotnega udeleženca niso upoštevni, ker so zgolj posledica njegove (ali pa njegove tete) prostovoljne odločitve, ki za preživljanje otrok ni nujna. Trditev nasprotnega udeleženca, da otroci dobijo veliko oblek brezplačno od družin obeh strank, je nedovoljena pritožbena novota, ki je povrh tudi nekonkretizirana in neizkazana.

26. Pritožba nasprotnega udeleženca obširno razpravlja (4. in 5. stran pritožbe), kakšno bi bilo primerno stanovanje in zaključuje, da je predlagateljica, "ne da bi se o tem posvetovala z nasprotnim udeležencem," najela štirisobno stanovanje velikost cca 110 m2. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je takšno stanovanje glede na stanovanjske potrebe predlagateljice (v stanovanju živijo ona, njen polnoletni sin iz prejšnjega zakona ter trije mladoletni otroci, ki jih ima z nasprotnim udeležencem) primerno in nikakor ni luksuzno oziroma potratno, kot neuspešno uveljavlja nasprotni udeleženec. O tem, kje bo živela z otroki, se predlagateljica po razpadu življenjske skupnosti ni dolžna posvetovati z nasprotnim udeležencem, kje sta stranki postopka z otroki živeli v preteklosti, pa tudi ni pomembno.

**Zmožnosti staršev:**

27. Ta sklop razlogov sodišča prve stopnje izpodbija le nasprotni udeleženec v pritožbi in odgovoru na pritožbo predlagateljice.

28. Pritožbene navedbe, da "sodišče ni opravilo nobenih poizvedb" o premoženju predlagateljice, so pavšalne in vsebinsko prazne, saj sploh ni jasno, kakšne poizvedbe oziroma pri kom naj bi sodišče opravilo,7 niti pritožnik ne pove, katerega premoženja predlagateljice sodišče ni upoštevalo, pa bi ga moralo.

29. Podatki o dohodkih predlagateljice so bili ugotovljeni s poizvedbo sodišča v aplikaciji FURS in z drugimi listinami ter so v sklepu ustrezno jasno in preverljivo obrazloženi (26. točka, s katero pritožba ne vzpostavi vsebinskega dialoga). Pritožbene navedbe o regresu, nagradi za delovno uspešnost, božičnici in jubilejni nagradi8 so zneskovno neopredeljene in z ničemer izkazane, zato jih niti ni mogoče preizkusiti.

30. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi predlagateljica imela zadostne dohodke, ker je z novim partnerjem že dvakrat potovala v Egipt; sodišče prve stopnje je ugotovilo (primerjaj 22. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da ji je stroške dopusta v tujini plačal partner, s čimer se pritožba konkretizirano ne sooči, temveč le očitno neresnično navaja, da se sodišče do tega ni opredelilo.

31. Pritožba nasprotnega udeleženca se na več mestih sklicuje na subvencionirano najemnino predlagateljice, s čimer smiselno napada razloge sodišča prve stopnje o režijskih stroških (24. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) in o spremenjenih okoliščinah, saj ob prvi določitvi preživnine predlagateljica te subvencije ni imela; oboje je neutemeljeno, saj je sodišče prve stopnje subvencijo najemnine upoštevalo (12. in 24. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), teh razlogov in izračunov pa pritožba konkretizirano niti ne napada.

32. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca v zvezi s predlagateljičinim sinom D. Za odločitev v tej zadevi ni pomembno, koliko predlagateljica prejema preživnine za polnoletnega sina iz prejšnjega zakona in zakaj ni zahtevala zvišanja njegove preživnine. Stroške stanovanja oziroma režijske stroške, pri katerih je udeležen tudi D., je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo in porazdelilo med pet oseb, kar je skladno s sodno prakso,9 zato preživninskega bremena nasprotnega udeleženca ni povečalo na račun predlagateljičinega polnoletnega sina. Da naj bi bili s študentom (D.) večji stroški, je prav tako le navrženo in neizkazano. Sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za to, da bi stroške bivanja razdelilo med šest oseb, saj je predlagateljica prepričljivo izpovedala, da s partnerjem ne živita v skupnem gospodinjstvu, česar pritožba s posplošenim zatrjevanjem nasprotnega ne more izpodbiti. Predlagateljici ni mogoče naložiti, da bi se morala preseliti k staršem ali novemu partnerju, saj tega od navedenih oseb predlagateljica niti ni upravičena zahtevati.

33. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče pri preživninskih zmožnostih predlagateljice ni upoštevalo izkupička 4.000 EUR od prodaje nepremičnine v T., saj se sploh ne soočijo z razlogi sodišča prve stopnje v 26. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da gre za enkratni dohodek, ki bistveno ne vpliva na preživninske zmožnosti predlagateljice. Navedbe, da naj bi bila kupnina za to nepremičnino "seveda višja od te - do desetkrat višja," so nejasne, z ničemer izkazane, naposled pa tudi nedovoljena pritožbena novota.

34. Nasprotni udeleženec v pritožbi večkrat ponavlja, da ima visoke stroške z vožnjami na stike, vendar pri tem prezre in se ne sooči z razlogi sodišča prve stopnje (12. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da se stiki izvajajo enako pogosto kot ob prvi določitvi preživnine, torej štirikrat na mesec, zato ta okoliščina ne more biti upošteven razlog za spremembo preživnine. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da so te navedbe tudi skrajno nekonsistentne in deloma očitno napačne; tako nasprotni udeleženec na šesti strani pritožbe navaja, da stroški prevoza na relaciji K. - N. znašajo vsak teden 130 do 150 EUR, na mesec pa 500 do 700 EUR; če upoštevamo, da ima mesec povprečno štiri tedne, ob zatrjevanih (a z ničemer izkazanih) 130 do 150 EUR stroškov na teden znaša mesečni strošek 520 do 600 EUR, ne pa 700 EUR. Na osmi in deveti strani pritožbe pa nasprotni udeleženec drugače navaja, da za vožnje na stike porabi na teden cca 100 EUR oziroma 400 EUR na mesec, na četrti strani pritožbe pa strošek voženj otrok navaja "do 500 EUR na mesec." Nadalje nasprotni udeleženec na šesti strani pritožbe navaja, da so se stroški goriva od leta 2018 povečali za 100 %, kar ne drži: iz javno objavljenih podatkov na spletnem portalu E. Ministrstva RS za okolje, podnebje in energijo10 je razvidno, da so se cene enega litra neosvinčenega 95-oktanskega bencina v letu 2018 gibale od 1,218 do 1,373 EUR, v letu 2024 pa od 1,381 do 1,560 EUR, razlika med najvišjo in najnižjo ceno v vsem tem obdobju pa je okoli 28 %.

35. Nasprotni udeleženec v pritožbi obširno, vendar izredno nekonsistentno in neizkazano navaja, kakšne stroške naj bi imel s svojo odvetniško pisarno in življenjem, pri čemer so te trditve ne le v nasprotju z njegovimi navedbami na prvi stopnji, temveč deloma povsem absurdne. Na zadnjem naroku je nasprotni udeleženec navajal (33 točka obrazložitve izpodbijanega sklepa, s katero se pritožba konkretizirano ne sooči), da prispevki, davki in ostali stroški z vodenjem pisarne znašajo 2.000 EUR, nadalje pa, da stroški pisarne skupaj z najemnino znašajo 1.500 EUR. V odgovoru na pritožbo predlagateljice na tretji strani navaja, da ima s poslovnim prostorom naslednje stroške: najemnino, upravnika, prispevki za svoje zavarovanje, davek od dohodka pravnih oseb, pošto, računovodstvo in telekomunikacijske storitve v skupnem znesku 6.613 EUR, poleg tega pa navaja še različne davščine v odstotkih, ki so zaradi pomanjkljivih navedb o dohodkih nepreverljivi; med drugim navaja, da ima mesečni strošek samo za telekomunikacijske storitve (v kar ni všteta pošta) 2.230 EUR na mesec; na 10. strani pritožbe navaja drugače (nekoliko bolj realistično) in sicer da naj bi bili mesečni stroški z vodenjem pisarne 2.000 do 3.000 EUR. Na 4. strani odgovora na pritožbo nadalje našteva nekakšne stroške, pri čemer meša stroške, ki bi lahko bili v zvezi s poslovnim prostorom, odvetniško dejavnostjo pa tudi povsem zasebni: prispevki zbornici 3.000 EUR na leto, strošek parkiranja v Ljubljani 100 EUR, strošek voženj otrok do 500 EUR na mesec in 300 EUR za kartuše in par. (?) material na mesec. V nadaljevanju iste vloge navaja, da doma v K. plačuje 300 EUR mesečno za elektriko in ogrevanje ter prispeva za bivanje 300 EUR, nato pa navaja brez posebnih pojasnil še [očitno] stroške 200 EUR za poštne storitve, 230 EUR za internet, 80 EUR za EPU (??) parkiranje v L. in zopet 300 EUR za kartuše in par. (?) material na mesec. Popolnoma iste zneske, z istimi (deloma nerazumljivimi oziroma s pravopisnimi napakami opremljenimi) pripisi navaja nasprotni udeleženec na 10. strani pritožbe - s to razliko, da tam te stroške povezuje s stavbo na S. cesti 5 v L. Takšna nekonsistentnost pritožbenih navedb, zmetanih skupaj brez kritičnega premisleka, ne more pripeljati k uspehu nasprotnega udeleženca v pritožbenem postopku, temveč le potrjuje pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje, da so navedbe nasprotnega udeleženca o stroških očitno pretirane in neresnične, ter dokazne ocene, ki ni poklonila vere njegovim izpovedbam.

36. Glede na splošno znane cene paketov telekomunikacijskih storitev, ki vključujejo tako internet kot tudi televizijo in večkrat telefonijo, je na prvi pogled očitno pretirana navedba o tem, da naj bi nasprotni udeleženec doma samo za (običajni, domači) internet porabil 230 EUR mesečno, poleg tega pa še 200 EUR za poštne storitve (ni jasno, s kom si tako obširno dopisuje); še bolj absurdna je navedba, da naj bi imel nasprotni udeleženec "doma v K." stroške s "parkiranjem v L." Prav tako ni jasno in ni videti razumnega razloga, zakaj bi nasprotni udeleženec doma v K., za domače potrebe porabil mesečno kar 300 EUR za kartuše in nekakšen "par. material" ter še 200 EUR mesečno za poštne storitve. Navedbe o izlivu vode in popravilu laminata v odvetniški pisarni so nedovoljena pritožbena novota, poleg tega pa je strošek takšnega popravila stvar lastnika poslovnega prostora, to je F. F. 37. Pritožbene navedbe, da naj bi bil nasprotni udeleženec zadolžen za več kot 80.000 EUR (ni jasno, pri kom) niso z ničemer izkazane, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da njegovi bančni računi - v nasprotju s trditvami na prvi stopnji - niso blokirani (33. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Navedb, da naj bi imel zavrnjene trajnike, bančne kartice in presežen limit, nasprotni udeleženec z ničemer ne izkaže. Pač pa je nasprotni udeleženec v vlogi z dne 25. 5. 2023 navedel, da ima cca 100.000 EUR dolgov, kar v povezavi s pritožbenimi navedbami o 80.000 EUR dolga pomeni bodisi: a) da je nasprotni udeleženec v manj kot letu dni uspel odplačati kar petino dolgov (kar je v nasprotju z njegovimi navedbami o konstantno nerentabilnem poslovanju), bodisi: b) da so navedbe nasprotnega udeleženca o dolgovih pretirane in prirejene potrebam postopka; slednje se zdi pritožbenemu sodišču bolj verjetno.

38. Navedbe nasprotnega udeleženca v zvezi z njegovim bivanjem v K. so neizkazano ponavljanje trditev, ki jih je podal na prvi stopnji, poleg tega pa so tudi nekonsistentne: tako na 7. strani pritožbe navaja, da ima na P. v K. svoje gospodinjstvo, kjer sam plačuje vse stroške - do 500 EUR na mesec, medtem ko na 4. strani odgovora na pritožbo navaja, da doma v K. plačuje 300 EUR mesečno za elektriko in ogrevanje ter _prispeva_ za bivanje 300 EUR; že beseda prispeva očitno kaže na to, da nasprotni udeleženec živi še z nekom (pritožbeno sodišče ugotavlja, da zelo verjetno z materjo oziroma drugimi sorodniki), kar je v nasprotju z navedbo na 7. strani pritožbe, da ima svoje gospodinjstvo v dodatnem objektu. Poleg tega je v zvezi z domačimi stroški navedel tudi že omenjene, očitno absurdno pretirane stroške za poštne storitve, internet, parkiranje v L. (sic!) in kartuše. Nadalje na 8. strani pritožbe nasprotni udeleženec spet nekoliko drugače navaja, da za stanovanje v K. mesečno "plačuje 400 EUR za elektriko, vodo in drugo še dodatnih 50 EUR," dva odstavka naprej pa, da mora mesečno plačati še "stroške elektrike in vode v K. 350 do 500 EUR" (ogrevanja tu ne omenja). Med postopkom na prvi stopnji je nasprotni udeleženec izpovedal, da ima s stanovanjem v K. mesečno 300 EUR stroškov za ogrevanje, vendar že na prvi stopnji teh navedb ni z ničemer izkazal (33. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa); prav tako so neizkazane njegove tudi sicer nekonsistentne navedbe v pritožbenem postopku.

39. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da so zneski, ki jih nasprotni udeleženec prejme na poslovni račun, bruto zneski in je po ugotovitvi celotnih mesečnih dohodkov tudi odštelo davke, prispevke in ostale stroške poslovanja, kar je vse natančno izračunalo in pregledno obrazložilo (29. do 32. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), zato je pritožbeno nepomembno poudarjanje, da mora od odvetniških prihodkov plačevati še davke in prispevke. Pritožbene navedbe, da naj bi nasprotni udeleženec kot odvetnik sam plačeval sodne takse in denarne kazni za svoje stranke, niso niti konkretizirane (kdaj, kje, komu, koliko je tako plačal), niti izkazane. Nobena stranka ne more pogojevati zastopanja s tem, da bo odvetnik zanjo plačal denarno kazen in druge stroške.

40. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je nasprotni udeleženec upravičenec do brezplačne pravne pomoči. Upravičenost do brezplačne pravne pomoči se ugotavlja v upravnem postopku (ki se vodi znotraj oziroma vzporedno s sodnim postopkom), po specifičnih postopkovnih pravilih in kriterijih Zakona o brezplačni pravni pomoči, zato ugotovitev, da je bila nasprotnemu udeležencu v nekem postopku odobrena brezplačna pravna pomoč, ne more sama po sebi ovreči ugotovitev sodišča prve stopnje o dohodkih in dohodkovnih zmožnostih nasprotnega udeleženca (27. do 34. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

41. Na prvi stopnji je nasprotni udeleženec navajal, da se je obseg njegovega dela zmanjšal in da ima samo 10 strank, kar je v očitnem nasprotju s pritožbenimi navedbami, da naj bi v odvetniški pisarni samo za telekomunikacijske storitve porabil 2.230 EUR na mesec (poleg ostalih, prav tako prenapihnjenih in z ničemer izkazanih izdatkov).

42. Očitno neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo upoštevati otroški dodatek, ki ga dobiva predlagateljica. Da otroškega dodatka ni možno in dopustno upoštevati pri odmeri preživnine, je v sodni praksi že dolga leta utrjeno stališče, za katerega je pričakovati, da bo odvetniku znano.

43. Neutemeljene in neizkazane so tudi pritožbene navedbe o zdravstvenih težavah nasprotnega udeleženca, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo (28. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da predloženi zdravniški izvidi ne izkazujejo, da bi bil nezmožen za delo, svetovana mu je zgolj občasna prekinitev dela in vaje.

44. Neutemeljeno je tudi pritožbeno ponavljanje, da naj bi neuspešnost njegove odvetniške pisarne dokazovalo dejstvo, da se nasprotni udeleženec prijavlja za druga prosta delovna mesta, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo (28. točka izpodbijanega sklepa, s katero se pritožba konkretizirano ne sooči), da je večina teh prijav na prosta delovna mesta iz časa po vloženem predlogu v tem postopku in da gre za prijave na prosta delovna mesto zgolj za potrebe tega postopka, brez resnega namena za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Upoštevaje (vsaj v pravosodnih krogih) splošno znano pomanjkanje strokovnih sodelavcev, predvsem na sodiščih prve stopnje, v te zaključke sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče niti najmanj ne dvomi.

45. Pritožbene navedbe, da predlagateljica nenamensko porablja preživnino in da vodi različne postopke zoper nasprotnega udeleženca in njegovo družino ter da naj bi mu napovedala vložitev nekakšne odškodninske tožbe,11 nimajo zveze ne s potrebami preživninskih upravičencev ne z zmožnostmi preživninskih zavezancev, zato sodišče druge stopnje na te (tudi sicer nekonkretizirane in neizkazane) navedbe ne bo odgovarjalo.

46. Naposled so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da je nasprotni udeleženec predlagateljici večkrat dal možnost, da bi skupaj živeli brezplačno v K. kot družina, vendar predlagateljica ta predlog zavrača; očitno je, da je zveza predlagateljice in nasprotnega udeleženca končana in da predlagateljica z nasprotnim udeležencem ne želi več živeti, zato so tovrstni predlogi nesmiselni in nerealni. Navedba, da bi v K. "skupaj živeli brezplačno" (12. stran pritožbe) je v nasprotju s poprejšnjimi pritožbenimi navedbami, kakšne stroške naj bi imel nasprotni udeleženec s svojim bivanjem v K., po drugi strani pa nehote pritrjuje navedbam predlagateljice v odgovoru na pritožbo, da nasprotni udeleženec pri materi v K. dejansko biva brezplačno.

47. Pritožbeno sodišče glede na vse povedano ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ovrednotilo tako potrebe preživninskih upravičencev kot zmožnosti preživninskih zavezancev - predlagateljice in nasprotnega udeleženca, kar je tudi ustrezno, dokazno podprto obrazložilo.

**Porazdelitev preživninskega bremena:**

48. Vendar pa je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno nekoliko zmotno ovrednotilo porazdelitev preživninskega bremena med oba starša (65 : 35). Upoštevati je treba naslednje: a) dohodek matere znaša okoli 1.000 EUR mesečno; b) s tem denarjem mora (poleg dobi še preživnino za tri mladoletne otroke in za polnoletnega sina D. ter otroški dodatek) preživljati 5 oseb; c) po pritožbeno neizpodbitih ugotovitvah sodišča prve stopnje znašajo dohodki nasprotnega udeleženca vsaj 5.000 EUR mesečno, od česar mu po njegovih lastnih navedbah o tem, kolikšen odstotek prihodka mu ostane po pokritju vseh stroškov, ostane vsaj 1.750 EUR (primerjaj 33. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa).

49. Stiki otrok z očetom se izvajajo vsak drugi petek od 8.30 do 19.00 ure in vsak drugi vikend od 14.00 oziroma 14.30 ure v petek do 18.00 ure v nedeljo, z variacijami v primeru praznikov, med počitnicami pa je čas, ki ga otroci preživijo z vsakim od staršev, približno enakovredno razdeljen (delna sodna poravnava v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 941/2017-IV z dne 16. 4. 2018, priloga A2). Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagateljica - mati bistveno bolj obremenjena s skrbjo, varstvom in nego treh otrok, starih 8 oziroma 9 let, kar v povezavi z večjimi prihodki nasprotnega udeleženca napotuje na zaključek, da je ustrezna porazdelitev preživninskega bremena okoli 70 : 30 v korist matere. Tako pritožbeno sodišče zaključuje, da je ob ugotovljenih preživninskih potrebah 540 EUR na otroka nasprotni udeleženec dolžan prispevati za preživljanje za vsakega od otrok 380 EUR.

**Sklepno:**

50. Pritožbeno sodišče je glede porazdelitve preživninskega bremena ugodilo pritožbi predlagateljice in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo (3. točka 265. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ker je ugotovilo, da niso utemeljene pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca in da sklep v s strani nasprotnega udeleženca izpodbijanem delu tudi ni obremenjen s kršitvami, na katere se pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

**Stroški:**

51. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je materialnopravno zmotna tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških. Določba 40. člena ZNP-1, da vsak udeleženec krije svoje stroške, če zakon ne določa drugače, ne velja za družinske nepravdne postopke, v katerih sodišče odloča o stroških po prostem preudarku (drugi odstavek 55. člena ZNP-1).

52. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je po spremenjeni odločitvi predlagateljica s svojim predlogom uspela v celoti, medtem ko nasprotni udeleženec ne na prvi ne na drugi stopnji s svojim predlogom za znižanje preživnine ni uspel niti delno. Poleg tega predlagateljica v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja, da je postopek za zvišanje preživnine v korist otrok, medtem ko za postopek za znižanje preživnine tega ni mogoče trditi, kar je prav tako treba upoštevati (poleg očitnega različnega uspeha v tem konkretnem postopku) pri uporabi prostega preudarka iz drugega odstavka 55. člena ZNP-1. 53. Zato je pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov spremenilo tako, da je nasprotni udeleženec predlagateljici dolžan povrniti njene potrebne stroške postopka na prvi in drugi stopnji, ki so razvidni iz korigiranih stroškovnikov na list. št. 88, 146 in 166 ter odmerjeni v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo. Stroški za postopek na prvi stopnji znašajo 1.493,35 EUR in za postopek na drugi stopnji (za pritožbo in vsebinski odgovor na pritožbo) 477,84 EUR, skupaj 1.971,19 EUR.

54. Stroške mora nasprotni udeleženec povrniti v roku 15 dni (313. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (378. člen Obligacijskega zakonika).

1 Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ. 2 Tako tudi sklep VSL IV Cp 627/2024 z dne 11. 7. 2024 in številne druge odločbe. 3 Primerjaj sodbo VSRS II Ips 136/2016 z dne 5. 10. 2017. 4 Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 5 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1. 6 Primerjaj B. Novak, Komentar 183. člena Družinskega zakonika v: B. Novak (ur.) et. al., Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, stran 615. 7 Pri čemer nasprotni udeleženec niti ne zatrjuje, še manj izkazuje, da bi te poizvedbe neuspešno skušal opraviti on sam ali pa njegov pooblaščenec (primerjaj 10. člen Zakona o odvetništvu in tretji odstavek 226. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). 8 Pri slednji pritožba konkretno omeni, da je predlagateljica leta 2023 prejela 1.000 EUR jubilejne nagrade. Za slednjo je, kot je razvidno že iz njenega imena, značilno, da jo zaposleni prejme le občasno, npr. po petih, desetih ali dvajsetih letih dela, zato 1.000 EUR, porazdeljeno na več let ali celo desetletje, po oceni pritožbenega sodišča ne more vplivati na oceno preživninskih zmožnosti predlagateljice. 9 In načelom, da je odmera preživnine ocena, vrednotenje, ne pa tehtanje z laboratorijsko tehtnico. 10 https://www.energetika-portal.si/statistika/statisticna-podrocja/cene-naftnih-derivatov/ 11 Vodenje sodnih postopkov in vlaganje tožb je odraz ustavne pravice do sodnega varstva.