Jedro

Tožnica trditev, da je toženec tožbeni zahtevek izpolnil ni podala.

Smisel zakonske izjeme, ko tožeča stranka takoj umakne tožbo, je v tem, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške, ker je z izpolnitvijo dejansko pripoznala tožbeni zahtevek. Razlog, zaradi katerega je tožnica umaknila tožbo, razen ko torej gre za izpolnitev zahtevka, ni pomemben, posledično pa ni pravno odločilno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen, niti ali je bil pravdni postopek potreben.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da glasi: „II. Tožeča stranka mora v roku 15 dni po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 1.263,51 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.“

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 358,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se pravdni postopek P 76/2017 ustavi (I. točka izreka). Hkrati je še odločilo, da mora toženec v roku 15 dni tožnici povrniti 1.838,04 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se toženec po pooblaščencu pravočasno pritožuje, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V pritožbi se sklicuje na 158. člen ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Poudarja, da ta izjema ni izpolnjena, saj tožbeni zahtevek v času izjave volje o umiku tožbe 13. 12. 2021 ni bil izpolnjen, kar izhaja tako iz tožničine, kot njegove vloge. Tožnica je namreč svoj zahtevek na povrnitev pravdnih stroškov utemeljevala z dokazovanjem, da je bil tožbeni zahtevek v tej pravdni glede na kazensko sodbo očitno utemeljen, zaradi česar je upravičena do povračila pravdnih stroškov. A tožnica ni nikoli podala navedb, da naj bi bil njen zahtevek izpolnjen, saj je utemeljenost svojih navedb argumentirala z utemeljenostjo vložene tožbe. Takšno tožničino naziranje, kateremu je v celoti sledilo sodišče prve stopnje, temelji na uspehu v pravdi skladno z določbo 154. člena ZPP, kar pa ni pravilno. Sodišče prve stopnje glede na toženčevo soglasje o umiku tožbe ni izdalo meritorne odločbe, saj o zadevi ni vsebinsko odločilo, temveč je o zaključku pravdnega postopka odločilo iz procesni razlogov s sklepom. Zaključuje, da so njegova naziranja skladna z najnovejšo sodno prakso, ki jasno določa, da v kolikor umik tožbe ni podan zaradi izpolnitve zahtevka, o stroških postopka ni moč odločati na podlagi 154. člena ZPP, temveč zgolj na podlagi 158. člena ZPP. V nadaljevanju to sodno prakso citira. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica v pravočasnem odgovoru na tožbo v celoti pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa in predvsem izpostavlja, da je svoj zahtevek umaknila takoj, ko ji je bila vročena sodba Višjega sodišča v Celju II Kp 19104/2017 z dne 19. 11. 2021, ki je potrdila premoženjskopravni zahtevek zoper toženca, ki je vsebinsko enak vtoževanemu zahtevku v tem postopku. Ker je v kazenskem postopku že pridobila izvršilni naslov zoper toženca, je nemudoma predlagala ustavitev predmetnega postopka. V zvezi s citirano sodno prakso v pritožbi pa izpostavlja, da je toženec izbral primere, ki potrjujejo njegovo razlogovanje. A sodna praksa je že večkrat presegla besedilo 158. člena ZPP. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je izpodbijani sklep preizkusilo v delu, v katerem je odločitev za pritožnika neugodna, to pa je odločitev v II. točki izreka izpodbijanega sklepa, saj lahko le v tem delu doseže izboljšanje svojega pravnega položaja. Odločitev v I. točki izreka izpodbijanega sklepa, s katero je sodišče prve stopnje odločilo o ustavitvi pravdnega postopka (zaradi umika tožbe), je namreč, ob upoštevanju, da je umik tožbe konstitutivne narave in da je toženec z umikom tožbe soglašal, le-temu v korist, zato po izpodbijanju tega dela izreka nima pravnega interesa. Tudi sicer toženec pritožbenih navedb v zvezi z I. točko izreka ne podaja, zato je sodišče druge stopnje pritožbo reševalo v skladu z njeno vsebino.

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil predmetni pravdni postopek s sklepom z dne 18. 12. 2018 prekinjen do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka I K 19104/2017, ki se je vodil pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah in se je nadaljeval 22. 11. 2021, kot je sodišče prve stopnje sklenilo s sklepom z dne 20. 12. 2021. Z vlogo z dne 13. 12. 2021, s katero je tožnica predlagala nadaljevanje predmetnega postopka, je hkrati tudi umaknila tožbo in priglasila svoje pravdne stroške. Toženec je z umikom tožbe soglašal, hkrati pa je opredelil svoje pravdne stroške. Sodišče prve stopnje je v zvezi z odločitvijo v II. točki izreka izpodbijanega sklepa v nadaljevanju pojasnilo, da v času, ko je predmetni pravdni postopek potekal, se kazenski postopek zoper toženca še ni začel. Tožnica je predlagala prekinitev pravdnega postopka potem, ko so se v kazenskem postopku začeli izvajati dokazi in je na glavni obravnavi priglasila premoženjskopravni zahtevek. Ob sklicevanju na domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave RS in možnosti, da kazensko sodišče o premoženjsko pravnem zahtevku ne bi odločilo, je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je bil (ta) pravdni postopek potreben, saj je toženec kot obdolženec očitkom obtožbe oporekal, utemeljenost premoženjskopravnega zahtevka pa je bila ugotovljena šele z zavrnitvijo pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo. Tako je zaključilo, da gre za procesni položaj, ki je primerljiv tistemu, ko tožeča stranka tožbo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (t. j. položaj iz 158. člena ZPP), tožeči stranki pa pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe.

7. Takšno razlogovanje sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu ne utemeljuje uporabe zakonskega dejanskega stanu iz drugega dela prvega odstavka 158. člena ZPP, ki tožečo stranko upravičuje do povračila stroškov postopka, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Določilo je jasno, sodna praksa v zvezi z njegovo uporabo pa usklajena, zato se pritožnik nanjo utemeljeno sklicuje.1

8. Kot pravilno smiselno izpostavlja toženec, je ob umiku tožbe povrnitev pravdnih stroškov utemeljevala s tem, da je bil tožbeni zahtevek v pravdi glede na sodbo kazenskega sodišča v zadevi I K 19104/2017 utemeljen, hkrati pa potreben, če kazensko sodišče o njenem premoženjskopravnem zahtevku ne bi odločilo, čemur je sledilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Trditev, da je toženec tožbeni zahtevek izpolnil, kot pravilno navaja pritožnik, ni podala, kar izhaja tudi iz tožničinega odgovora na pritožbo.

9. Smisel zakonske izjeme, ko tožeča stranka takoj umakne tožbo, je v tem, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške, ker je z izpolnitvijo dejansko pripoznala tožbeni zahtevek.2 Razlog, zaradi katerega je tožnica umaknila tožbo, razen ko torej gre za izpolnitev zahtevka, ni pomemben, posledično pa ni pravno odločilno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen, niti ali je bil pravdni postopek potreben. Res je sicer, kot s citiranjem ustrezne sodne prakse izpostavlja tožnica v odgovoru na pritožbo,3 da je v primerih, ko pride do priznanja terjatve s strani stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, to mogoče analogno šteti kot izpolnitev zahtevka. A navedeno je smiselno, ker toženec kot stečajni dolžnik priznane terjatve ne more izplačati takoj, ko jo prizna, upnik pa se nato poplača iz stečajne mase v skladu z določbami, ki veljajo za poplačilo terjatev stečajnega dolžnika. V obravnavanem primeru za takšen primer ne gre.

10. Ker do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, ni podlage za uporabo izjeme od splošnega pravila o povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe iz 158. člena ZPP. Sodišče druge stopnje posledično pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijano II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje tako, da je toženi stranki priznalo potrebne pravdne stroške, nastalimi pred sodiščem prve stopnje (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP). Ob upoštevanju predloženega stroškovnika z dne 7. 1. 2022 (priloga B18) in Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), je sodišče druge stopnje tožencu priznalo: za priglasitev pooblastila z vlogo z dne 7. 2. 2018 (tar. št. 39/4 OT) nagrado v obsegu 20 odv. točk, za pristop na narok 6. 3. 2018 (tar. št. 20/1) nagrado v obsegu 150 odv. točk, za izjavo z dne 14. 6. 2018 (tar. št. 39/3) nagrado v obsegu 50 odv. točk, za drugo pripravljalno vlogo z dne 28. 5. 2018 (tar. št. 19/2) nagrado v obsegu 225 odv. točk, za vlogo z dne 20. 8. 2018 (tar. št. 39/3) nagrado v obsegu 50 odv. točk, za tretjo pripravljalno vlogo z dne 20. 11. 2018 (tar. št. 19/3) nagrado v obsegu 150 odv. točk, za četrto pripravljalno vlogo z dne 17. 12. 2018 (tar. št. 19/3) nagrado v obsegu 150 odv. točk, za priglasitev pooblastila z vlogo z dne 24. 11. 2020 (tar. št. 39/4 OT) nagrado v obsegu 20 odv. točk, materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT v obsegu 16,3 odv. točk (t. i. v pavšalnem znesku v višini 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 odv. točk) in vse skupaj povečalo za 22 % DDV (2. člen OT), kakor je toženec zahteval. Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 0,60 EUR, znašajo toženčevi stroški 608,51 EUR, k čemur pa je potrebno prišteti še 600,00 EUR za izvedbo dokaza po sodnem izvedencu in sodno takso po tar. št. 4021 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) v znesku 55,00 EUR za ugovor zoper sklep o izvršbi. Vsi toženčevi potrebni pravdni stroški za postopek pred sodiščem prve stopnje tako znašajo 1.263,51 EUR, ki mu jih mora tožnica povrniti v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila. V presežnem delu – to je v obsegu dodatno zahtevanih 100 odv. točk za konferenco s stranko in 250 odv. točk za pregled listin in študij spisa ter vpogled v spis ter za skupaj 375 dodatno priglašenih odv. točk za drugo, tretjo in četrto pripravljalno vlogo – je sodišče druge stopnje toženčevo stroškovno zahtevo zavrnilo, saj do te nagrade oziroma do nagrade v navedeni višini glede na OT ni upravičen. Prav tako sodišče druge stopnje tožencu ni priznalo 5,40 EUR stroškov za fotokopijo listin, saj tretji odstavek 11. člena OT določa, da lahko odvetnik izdatke obračuna v dejanski višini ali v pavšalnem znesku, ne pa oboje. Sodišče druge stopnje tudi ni priznalo dodatno zahtevanih 200,00 EUR za izvedbo dokaza po sodnem izvedencu, saj bo vrnitvi založenega predujma v tem delu odločilo sodišče prve stopnje.

11. Ker je toženec s pritožbo v celoti uspel, mu je tožnica dolžna v skladu s 165. členom ZPP povrniti nastale stroške pritožbenega postopka. Skladno s priloženim stroškovnikom in OT, pritožbeni stroški toženca predstavljajo nagrada za sestavo pritožbe (tar. št. 21/1 OT) v obsegu 375 odv. točk, slednje povečano za 2 % materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) v obsegu 7,5 odv. točk, oboje povečano za zahtevani 22 % DDV (2. člen OT), k čemur je potrebno prišteti še sodno takso za pritožbo po tar. št. 3009 ZST-1 v znesku 78,00 EUR. Glede na vrednost odvetniške točke, mora tožnica plačati tožencu stroške pritožbenega postopka v skupnem znesku 358,00 EUR, in sicer v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka dalje do plačila. V presežnem delu – v obsegu dodatno zahtevanih 100 odv. točk za konferenco s stranko – je sodišče druge stopnje toženčevo stroškovno zahtevo zavrnilo, saj je ta nagrada že zajeta v tar. št. 21/2 OT. Tožnica na podlagi istega določila do stroškov pritožbenega odgovora ni upravičena, zato jih krije sama.

1 Glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1179/2021 z dne 18. 8. 2021, sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1063/20 z dne 23. 8. 2021, sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 420/2021 z dne 30. 9. 2021, sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1105/2021 z dne 16. 8. 2021, ki jih vse izpostavlja toženec, pa tudi sklep Višjega sodišča v Celju III Cpg 17/2021 z dne 24. 3. 2021, sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 175/2021 z dne 16. 3. 2021 ali sklep Višjega sodišča v Kopru I Cp 636/2021 z dne 10. 2. 2022. 2 Glej Betteto Nina, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2006, stran 46. 3 T. j. sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 273/2016 z dne 20. 10. 2016, sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 240/2016 z dne 14. 4. 2016, sklep Višjega sodišča v Celju Cpg 79/2014 z dne 22. 3. 2012.