Jedro

Na podlagi 27. člena ZZVarPre se BPP ne dodeli osebi, ki ima premoženje, ki presega znesek 14.042,88 EUR. Sodišče se ne strinja s tožničinimi navedbami, da s spornim premoženjem ne more razpolagati, ker bo o tem odločeno v postopku razveze. Iz prošnje za dodelitev BPP je namreč razvidno, da je tožnica prošnjo za dodelitev BPP vložila za postopek razveze zakonske zveze in ureditev družinskih razmerij do sina ob razvezi, torej se postopek dodelitve BPP ne nanaša na nobeno od situacij, ki jih kot izjeme pri upoštevanju premoženja primeroma navaja ZSVarPre v določbi 27. člena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prosilkino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da tako iz prosilkine prošnje in uradnih evidenc izhaja, da je prosilka lastnica 1/2 deleža na nepremičnini k.o. ..., stavba 107, del stavbe 1, ki v naravi predstavlja stanovanje v večstanovanjski stavbi, na naslovu ... Vrednost stanovanja znaša po podatkih prostorskega portala GURS 42.652 EUR, pri čemer vrednost prosilkinega deleža znaša 21.326 EUR. Navedeni znesek presega znesek 14.281,44 EUR. Prav tako prosilka v navedeni nepremičnini ne prebiva in nima prijavljenega stalnega prebivališča, zato je bilo treba njeno prošnjo, ob upoštevanju 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter določb Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), zavrniti.

2. Tožnica v tožbi navaja, da ni bila pravilno upoštevana določba sedmega odstavka 27. člena ZSVarPre, ker gre za premoženje, ki ga je pridobila v času zakonske zveze, s katerim ne more prosto razpolagati in ga trenutno ne more odsvojiti. O tem premoženju bo odločeno v postopku razveze, zato si s premoženjem ne more zagotoviti niti preživljanja, niti pravne pomoči. Sklicuje se tudi na določbo osmega odstavka 27. člena ZSVarPre. Pojasnjuje, da ne glede na to, da je lastnica stanovanja, nima ključev, stanovanja torej nima v posesti in je zgolj solastnica. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter ponovno odloči o zadevi.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi odločitev tožene stranke o zavrnitvi BPP temelji na ugotovitvi, da tožnica ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev BPP, ker njeno premoženje presega znesek 14.042,88 EUR, ki je opredeljen v 27. členu ZSVarPre.

6. ZBPP v 13. členu določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine, brez škode za svojo socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Skladno s prvim odstavkom 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP, pa se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Skladno s prvim odstavkom 27. člena ZSVarPre se, ne glede na določbe tega poglavja, denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

7. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica glede na navedena zakonska določila ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Glede navedenega sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v odločbi tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je iz podatkov GURS in zemljiške knjige razvidno, da je tožnica, kar v zadevi ni sporno, lastnica 1/2 deleža na nepremičnini k.o. ..., stavba 107, del stavbe 1, ki v naravi predstavlja stanovanje v večstanovanjski stavbi, na naslovu .... in da tržna vrednost stanovanja po podatkih prostorskega portala GURS znaša 42.652 EUR, pri čemer vrednost prosilkinega deleža znaša 21.326 EUR. Glede na navedeno se sodišče strinja s toženo stranko, da se na podlagi 27. člena ZZVarPre BPP ne dodeli osebi, ki ima premoženje, ki se upošteva po ZUPJS in ki presega znesek 14.042,88 EUR (to je 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka).

8. Sodišče se tudi ne strinja s tožničinimi navedbami, da z navedenim premoženjem ne more razpolagati, ker bo o tem odločeno v postopku razveze. Iz prošnje za dodelitev BPP je namreč razvidno, da je tožnica prošnjo za dodelitev BPP vložila za postopek razveze zakonske zveze in ureditev družinskih razmerij do sina ob razvezi, torej se postopek dodelitev BPP ne nanaša na nobeno od situacij, ki jih kot izjeme pri upoštevanju premoženja primeroma navaja ZSVarPre v določbi 27. člena.

9. Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).