Jedro

Ker prijavitelj ne izpolnjuje pogoja javnega razpisa, tj. ne odgovarja definiciji nevladne organizacije, je bila njegova prijava pravilno zavrnjena. Študentska organizacija, ki je organizacijska oblika študentske organizacije Slovenije, je pravna oseba javnega prava, torej ne nevladna organizacija, ki mora izpolnjevati tudi pogoj, da je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v RS.

V primeru javnih razpisov gre za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, na strani tožene stranke pa je, da oceni prejete vloge ter svojo odločitev obrazloži tako, da jo je mogoče preizkusiti. Z vsebino mnenja o razlagi glede izpolnjevanja enega od pogojev razpisa tožena stranka ni bila dolžna tožeče stranke seznaniti pred izdajo izpodbijane odločbe v smislu določbe 9. člena ZUP.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Uvodno o upravnem postopku

1.Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom zavrnil prijavo A., tožeče stranke v tem upravnem sporu, na Javni razpis za sofinanciranje projektov na področju varstva okolja in ohranjanja narave v Mestni občini Maribor za leto 2020 (v nadaljevanju javni razpis). Odločitev temelji na ugotovitvi, da prijavitelj ne izpolnjuje pogojev za kandidiranje na javnem razpisu, kot je to opredeljeno v 2. točki besedila javnega razpisa, saj ne odgovarja definiciji nevladne organizacije iz 2. člena Zakona o nevladnih organizacijah (v nadaljevanju ZNOrg). Na podlagi 3. člena Zakona o skupnosti študentov (v nadaljevanju ZSkuS) je prijavitelj po statusni opredelitvi pravna oseba javnega prava, zato je bilo treba prijavo zavrniti v skladu z opredelitvijo 9. točke besedila javnega razpisa.

2.Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil, ker iz sedmega odstavka 3. člena ZSkuS izhaja, da je študentska organizacija univerze, samostojnega visokošolskega zavoda oziroma višje strokovne šole pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo zakon in temeljni akt Študentske organizacije Slovenije. Ne glede na določbo devetega odstavka istega člena, da se izraz pravna oseba javnega prava iz tega člena nanaša izključno na poslovanje in nadzor nad delovanjem študentskih organizacij, je pritožbeni organ sledil razlagi, da tudi izvajanje neke dejavnosti pomeni poslovanje pravne osebe v ekonomskem in pravnem smislu.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3.Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi bistvenih kršitev postopka in napačno ugotovljenega dejanskega stanja ter posledično nepravilne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na kršitev določbe 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker sta upravna organa svojo odločitev oprla na mnenje Ministrstva za javno upravo, Službo za nevladne organizacije in Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij pri CNVOS glede razlage določbe 3. člena ZSkuS, to dejstvo pa tožeči stranki ni bilo znano in se o njem ni mogla izreči. Podredno pa tožeča stranka izpodbija izpodbijani akt tudi iz razloga nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe zakona. Tožena stranka je napačno ugotovila, da je tožeča stranka pravna oseba javnega prava tudi za potrebe prijavljanja na javne razpise in posledično tudi napačno uporabila zakon in druge predpise.

4.Tožena stranka se je sklicevala tudi na sodno prakso in pri tem napačno navedla, da je sodba III U 523/2010 sodba Ustavnega sodišča. Gre za sodbo Upravnega sodišča RS, kot tudi sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 318/2010, ki se nanašata na postopke po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in se pojem zavezanca na tej podlagi tolmači drugače, kot to velja v drugih predpisih. Prav tako je tožena stranka v celoti spregledala, da je bila ta sodna praksa sprejeta v letu 2011, samo vprašanje statusa študentskih organizacij pa je bilo določeno z novelo ZSkuS iz leta 2019.

5.Tožeča stranka prereka stališča v mnenjih Službe za nevladne organizacije Ministrstva za javno upravo in Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij pri CNVOS. Obe mnenji sicer pravilno ugotavljata, da ZSkuS (v sedmem odstavku, kar mnenji ne navajata) določa, da je študentska organizacija univerze pravna oseba javnega prava in da zakon (v devetem odstavku, kar mnenji ne navajata) tudi določa, da se izraz pravna oseba javnega prava nanaša izključno na poslovanje in nadzor nad delovanjem študentskih organizacij, kot jih določa ta zakon. Ne strinja pa se z nadaljnjimi ugotovitvami, da je dikcija nekoliko nejasna, njen namen pa iz zakonodajnega gradiva ni razviden ter da zakon ne pojasni točno, kaj je poslovanje študentske organizacije. Zakon povsem jasno pove, da se status pravne osebe javnega prava nanaša samo na poslovanje in nadzor nad delovanjem, kot je določeno v ZSkuS, v členih 5 do 10. To pomeni, da statusa pravne osebe javnega prava ni dopustno širiti izven določb ZSkuS, kakor počneta obe mnenji in posledično tudi izpodbijana odločba tožene stranke.

6.Takšen zaključek potrjuje že sistemsko-logična razlaga določil 3. člena ZSkuS. Deveti odstavek 3. člena ZSkuS opredeljuje določitev Študentske organizacije Slovenije (in njenih organizacijskih oblik, kamor sodi tudi študentska organizacija univerze) kot pravno osebo javnega prava kot izjemo. Temeljno pravilo razlage prava, ki je splošno sprejeto tudi v sodni praksi je, da je treba zakonske izjeme vedno razlagati ozko oziroma restriktivno. To izhaja tudi iz stališč sodne prakse (VSRS Sodba III Ips 68/2010 z dne 11. 10. 2011, VSRS sodba II Ips 126/2012 z dne 6. 11. 2014 in VSRS Sklep II Ips 105/2018 z dne 25. 4. 2019), zato izjemne opredelitve študentske organizacije univerze kot pravnih oseb javnega prava izključno za potrebe poslovanja in nadzora ni dopustno širiti tudi na druga področja, recimo na ZNOrg. Tudi ob uporabi sklepanja po nasprotnem razlogovanju je jasno, da če je A. pravna oseba javnega prava zgolj za potrebe urejanja poslovanja in nadzora po ZSkuS, to ne more veljati za potrebe presoje po drugih zakonih, kar pomeni, da se v teh primerih A. ne presoja kot pravna oseba javnega prava.

7.Poslovanje študentskih organizacij zakon izrecno ureja v členih 5 do 10. V teh členih so določena pooblastila študentskih organizacij (5. člen), sodelovanje z lokalnimi skupnostmi (6. člen), sodelovanje z državnimi organi (7. člen), pooblastilo za avtonomno urejanje delovanja (8. člen) ter financiranje in finančno poslovanje (9. in 10. člen). V teh določilih prijavljanje na razpise za potrebe študentov ni izrecno urejeno z ZSkuS. Ta v 8. členu študentskim organizacijam daje zgolj pooblastilo, da v svojih temeljnih aktih določijo tudi opravljanje drugih dejavnosti, če se te opravljajo za potrebe študentov in katerih cilj ni opravljanje in pridobivanje dobička. To pomeni, da takšne dejavnosti ne predstavljajo poslovanja, ki bi bilo določeno z zakonom, temveč gre za dejavnosti in poslovanje, ki jih določa temeljni akt študentske organizacije univerze v skladu z avtonomnim pravnim urejanjem. Ker se izjeme tolmačijo ozko, te izjeme ni dopustno širiti tudi na področja, ki jih ZSkuS ne ureja, temveč zgolj dopušča njihovo avtonomno urejanje v avtonomnih aktih študentskih organizacij univerze, kakor tudi izhaja iz drugega odstavka 3. člena ZSkuS. In med takšno avtonomno urejanje, ki ni predmet urejanja v ZSkuS, sodi tudi prijavljanje na javne razpise.

8.Tožeča stranka iz previdnosti že v upravnem sporu zatrjuje tudi kršitve njenih ustavnih pravic. V prvi vrsti ji je bilo s postopkom na prvi in drugi stopnji pred Mestno občino Maribor kršena pravica do zaslišanja v postopku, ki izhaja iz načela pravne države (2. člen Ustave RS) in je utemeljeno tudi na enakem varstvu pravic, ki temelji na 22. členu Ustave RS. Prav tako pa tožeča stranka zatrjuje, da arbitrarno širjenje pojma "pravne osebe javnega prava", ki je v ZSkuS jasno opredeljeno kot izjema, grobo posega tudi v njeno avtonomno sfero delovanja in študentskega združevanja, kar posledično predstavlja tudi kršitev svobode združevanja po 42. členu Ustave RS. Glede na to, da je izpodbijani akt pravzaprav čisto vsako dejavnost tožeče stranke, četudi avtonomno urejeno v avtonomnih aktih tožeče stranke, opredelil pod status pravne osebe javnega prava, pa tožeča stranka meni, da ji je kršena tudi njena ustavno zagotovljena pravica do svobodne gospodarske pobude po prvem odstavku 74. člena Ustave RS. Glede na to, da so sodniki pri opravljanju svoje funkcije vezani na ustavo in zakon (prvi odstavek 125. člena Ustave RS), tožeča stranka predlaga sodišču, da ob neposredni uporabi navedenih ustavnih določb zaščiti njen položaj pred arbitrarnim širjenjem zakonske izjeme (da je tožeča stranka pravna oseba javnega prava izključno za potrebe poslovanja in nadzora nad delovanjem študentskih organizacij po ZSkuS) na čisto vse pravne položaje, vključno s tistimi, ki sodijo v avtonomno sfero njenega delovanja na podlagi svobode združevanja študentov in svobodne gospodarske pobude. Na podlagi vsega navedenega tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

9.Tožena stranka v odgovoru na tožbo nasprotuje tožbenim navedbam tožeče stranke, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja, v nadaljevanju pa navaja, da nasprotuje tožbeni navedbi, da organ v postopku pred odločitvijo v izpodbijanem sklepu stranki ni dal možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (sklep). Pojasnjuje, da ZSkuS ureja položaj, delovanje in dejavnost samoupravne skupnosti študentov Slovenije (Študentska organizacija Slovenije), katere organizacijska oblika je tudi tožeča stranka. V sedmem odstavku 3. člena ZSkuS je zapisano, da je študentska organizacija univerze (torej tudi tožeča stranka) pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo zakon in temeljni akt Študentske organizacije Slovenije. Mnenji Službe za nevladne organizacije Ministrstva za javno upravo ter Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih informacij pri CNVOS, ki si jih je organ pridobil, predstavljata mnenji o razlagi določbe zakona. Gre za razlago pravne norme in ne morebiti za pomembna dejstva in okoliščine, s katerimi bi moral upravni organ v naprej seznaniti stranko.

10.Tožena stranka se nadalje ne strinja s tožbenimi navedbami o razlagi določila iz devetega odstavka 3. člena ZSkuS, ki ga tožeča stranka želi tolmačiti tako, da je potrebno status pravne osebe javnega prava za študentske organizacije univerze uporabljati izključno in samo za vprašanja, ki jih ureja ZSkuS. Tožena stranka ob uporabi jezikovne razlage tega določila pojasnjuje, da se izjema iz besedila "kot jih določa ta zakon", nanaša le na same organizacijske oblike študentskih organizacij iz ZSkuS, torej na Študentsko organizacijo Slovenije, študentsko organizacijo univerze, študentsko organizacijo visokošolskega zavoda, študentsko organizacijo višje strokovne šole ter študentsko organizacijo lokalne skupnosti. "Poslovanje in nadzor nad delovanjem" v devetem odstavku 3. člena ZSkuS nista omejena izključno na dejavnosti in poslovanje, ki je urejeno izključno v ZSkuS, ampak tudi v drugi zakonodaji in avtonomnih pravnih aktih študentske organizacije univerze. Zaradi tega se je tožena stranka sklicevala na sodno prakso, ki jo je navedla v odločbi (Sodba X Ips 318/2010 in sodba III U 523/2010), saj sta tam sodišči študentski organizaciji univerze ugotovili status pravne osebe javnega prava na podlagi kriterijev (elementov), ki so se oblikovali v pravni teoriji in na podlagi katerih tudi zakonodajalec v drugih zakonih določa, katere so osebe javnega prava.

11.Tožena stranka se strinja, da ureja ZSkuS poslovanje študentskih organizacij v členih 5 do 10. Kot poslovanje študentske organizacije univerze šteje tudi dejavnosti, ki jih v skladu z 8. členom ZSkuS ta določa v svojem temeljnem aktu, če se opravljajo za potrebe študentov in katerih cilj opravljanja ni pridobivanje dobička. V skladu s sedmim odstavkom 3. člena ZSkuS, pravice, obveznosti in odgovornosti študentske organizacije univerze določata zakon in temeljni akt Študentske organizacije Slovenije - Študentska ustava (v nadaljevanju ŠU-4). Ta določa v prvem odstavku 73. člena, da študentska organizacija univerze opravlja dejavnosti iz 16. člena ŠU-4. Večina dejavnosti, ki so navedene v prvem odstavku 16. člena ZSkuS, povzema in so opredeljene v 11. in 12. členu Statuta A. Tožeča stranka je ob prijavi projekta "Mladi in okolje", ki se nanaša na sklop B: RAVNANJE Z ODPADKI, 1. Trajnostno ravnanje z odpadki javnega razpisa, v skladu s pogoji priložila fotokopijo členov statuta, ki govorijo o namenih, ciljih in dejavnostih pravne osebe. V postopku pred izdajo odločbe je tožena stranka ugotovila, da je izvajanje v javnem razpisu predlaganih dejavnosti tudi poslovanje tožeče stranke. Zato je, kot prej obrazloženo, uporabila deveti odstavek 3. člena ZSkuS, ki ga tolmači drugače kot tožeča stranka in odločila, da je tožeča stranka pravna oseba javnega prava.

12.Prvostopenjski organ je odločal po skrajšanem postopku, saj naj bi bilo dejansko stanje mogoče v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka v svoji prijavi na javni razpis oziroma na podlagi dejstev, ki so bila organu znana. Tožena se ne strinja s tožbeno navedbo, da bi naj izpodbijani akt tožeči stranki kršil njeno ustavno zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude po prvem odstavku 74. člena Ustave RS. Svobodno gospodarsko pobudo opredeljuje Ustava RS kot svobodno ustanovitev gospodarskega subjekta (pod zakonskimi pogoji), njegovo vodenje v skladu z ekonomskimi načeli (upoštevaje prisilne predpise), svobodno izbiro dejavnosti, s katero gospodarski subjekti uresničujejo svoje pridobitne interese v konkurenci na tržišču, izbiro poslovnih partnerjev in podobno, ne glede na velikost, statusno obliko ali druge značilnosti (Odl. US XIII, 33, U-I-59/03, z dne 13. 5. 2004). Govori o pogojih za ustanavljanje gospodarskih organizacij (prvi stavek drugega odstavka 74. člena) in o prepovedi izvajanja gospodarske dejavnosti v nasprotju z javno koristjo. Izpodbijani akt v nasprotju s tožbeno navedbo ne širi arbitrarno zakonske izjeme iz ZSkuS, kot je že zgoraj obrazloženo in ne posega v pravico tožene stranke do svobodne gospodarske pobude. Prav tako pa tožena stranka ne sledi navedbam tožeče stranke o kršitvi svobode združevanja po 42. členu Ustave RS, saj nikjer v izpodbijanem aktu ne gre zaslediti, da bi pravico tožeče stranke, da se svobodno združuje z drugimi, kako ovirala, ta pa o tem tudi ne poda nobenega dokaza. Glede na vse navedeno, tožena stranka naslovnemu sodišču predlaga, da izvede njene predlagane dokaze ter razsodi tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Odločitev sodišča

13.Ker sta obe stranki izrecno podali pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujeta v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), je sodišče v sporu odločilo na podlagi pisnih vlog strank in njunih pisnih dokazih (prvi odstavek 279.a člena ZPP).

K I. točki izreka

14.Tožba ni utemeljena.

15.Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in skladen z zakonom na katerega se sklicuje. Sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi je odločitev utemeljena in z razlogi, s katerimi je pritožbeni organ zavrnil pritožbene ugovore, zato se po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1 nanje sklicuje in jih ne ponavlja.

16.V obravnavani zadevi je torej sporna odločitev prvostopenjskega organa, ki je zavrnil prijavo tožeče stranke na javni razpis1 in odločitev utemeljil z ugotovitvijo, da prijavitelj ne izpolnjuje pogoja iz 2. točke besedila javnega razpisa2, ker ne odgovarja definiciji nevladne organizacije, kot jo opredeljuje 2. člen ZNOrg3, saj je na podlagi 3. člena ZSkuS po statusni opredelitvi pravna oseba javnega prava.

17.V nadaljevanju sodišče ugotavlja, da je javni razpis opredelil upravičence za sofinanciranje prijavljenih projektov iz 1. točke javnega razpisa v 2. točki "Pogoji za kandidiranje na javni razpis" in določil, da so prijavitelji lahko tisti subjekti, ki odgovarjajo definiciji nevladne organizacije kot jo opredeljuje 2. člen ZNOrg. V drugem odstavku navedene točke je izrecno določil pogoje, ki jih mora izpolnjevati nevladna organizacija4, med drugim tudi pogoj, da je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji.

18.V obravnavani zadevi je torej treba odgovoriti na vprašanje, ali je tožeča stranka upravičenec za sofinanciranje prijavljenih projektov javnega razpisa. Sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi ni sporno, da pravni položaj tožeče stranke ureja ZSkuS in sicer ureja položaj, delovanje in dejavnost Študentske organizacije Slovenije, katere organizacijska oblika je tudi tožeča stranka. Tako v sedmem odstavku 3. člen določa, da je študentska organizacija univerze pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo zakon in temeljni akt Študentske organizacije Slovenije. Ob upoštevanju navedene določbe, ki ureja statusno organiziranost (tudi) tožeče stranke, sodišče nadalje ugotavlja, da zakon statusno organiziranost iz sedmega odstavka 3. člena izrecno pojasnjuje v določbi devetega odstavka istega člena5, ki se, tako kot to pravilno navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo, nanaša le na organizacijske oblike študentskih organizacij iz ZSkuS, torej na Študentsko organizacijo Slovenije, študentsko organizacijo univerze, študentsko organizacijo visokošolskega zavoda, študentsko organizacijo višje strokovne šole ter študentsko organizacijo lokalne skupnosti in da "Poslovanje in nadzor nad delovanjem" v devetem odstavku 3. člena ZSkuS nista omejena na dejavnosti in poslovanje, ki je urejeno izključno v ZSkuS, ampak tudi v drugi zakonodaji in avtonomnih pravnih aktih študentske organizacije univerze.

19.V nadaljevanju sodišče opozarja na III. poglavje zakona z naslovom " Pooblastila in dejavnosti", ki ureja poslovanje študentskih organizacij in sicer 8. točko prvega odstavka 5. člena zakona, ki določa, da Študentska organizacija Slovenije, študentska organizacija visokošolskega zavoda, študentska organizacija lokalne skupnosti ter interesne oblike povezovanja študentov, v skladu s temeljnim aktom opravlja druge z zakonom ali temeljnim aktom določene naloge in dejavnosti in določb0 prvega odstavka 8. člena ZSkuS6, ki sicer dovoljeno organiziranje gospodarske ali druge dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo opravljanje teh dejavnosti, veže na cilje opredeljene v svojih temeljnih aktih in določbo drugega odstavka istega člena, ki določa, da lahko Študentska organizacija Slovenije, študentske organizacije univerz, študentske organizacije samostojnih visokošolskih zavodov in študentske organizacije lokalne skupnosti v okviru notranjih organizacijskih enot opravljajo dejavnosti, določene s temeljnim aktom, če se opravljajo za potrebe študentov in katerih cilj opravljanja ni pridobivanje dobička. Ob upoštevanju navedenih določb sodišče pritrjuje toženi stranki, da se določba devetega odstavka 3. člena ZSkuS, ki določa status pravne osebe javnega prava za študentske organizacije univerze, ne more uporabljati izključno in samo za vprašanja, ki jih ureja ZSkuS.

20.Enako stališče pravzaprav izhaja tudi iz navedbe tožeče stranke, ki pojasnjuje, da se lahko v njenih temeljnih aktih določi tudi opravljanje drugih dejavnosti, če se te opravljajo za potrebe študentov in katerih cilj ni opravljanje in pridobivanje dobička, torej je dopuščeno avtonomno urejanje dejavnostih v aktih študentskih organizacij univerze, kakor tudi izhaja iz drugega odstavka 3. člena ZSkuS in da med takšno avtonomno urejanje, ki ni predmet urejanja v ZSkuS, sodi tudi prijavljanje na javne razpise.

21.Ker torej po mnenju sodišča v zadevi ni sporen status tožeče stranke, kot ga ureja ZSkuS v obsegu določenem v devetem odstavku 3. člena istega zakona, ostaja sporno in za odločitev relevantno vprašanje, ali je tožeča stranka s predložitvijo kopije določb statuta, ki govorijo o namenih, ciljih in dejavnostih pravne osebe, izkazala izpolnjevanje pogojev iz 2. točke "Pogoji za kandidiranje na javni razpis", da so prijavitelji lahko tisti subjekti, ki odgovarjajo definiciji nevladne organizacije, kot jo opredeljuje 2. člen ZNOrg. V drugem odstavku navedene točke je javni razpis izrecno določil pogoje, ki jih mora izpolnjevati nevladna organizacija7, med drugim tudi pogoj, da je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji.

22.Po presoji sodišča tožeča v javnem razpisu zahtevanega pogoja iz 2. točke javnega razpisa ni izkazala, ne s sklicevanjem na določbe ZSkuS, niti na določbe ŠU-48, niti določbe Statuta A.

23.Iz določbe 16. člena ŠU-4 sicer izhaja, da ŠOS in OO ŠOS v skladu z zakonom in določili ŠU-4 opravljajo med drugim tudi gospodarske in druge dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo opravljanje teh dejavnosti; enako določa tudi Statut v določbi 11. člena v katerem našteva dejavnosti tožeče stranke, ki med drugim (lahko) opravlja tudi gospodarske in druge dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo opravljanje teh dejavnosti in v določbi 12. člena določa, da A. v skladu z zakonodajo opravlja dejavnosti ter lahko ustanovi oziroma soustanovi organizacijsko obliko pravne osebe, ki izvaja te dejavnosti. Sodišče pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, podprti z listinami priloženega spisa, da je tožeča stranka ob prijavi projekta "Mladi in okolje", ki se nanaša na sklop B: RAVNANJE Z ODPADKI, 1. Trajnostno ravnanje z odpadki, javnega razpisa, v skladu s pogoji priložila fotokopijo členov statuta, ki govorijo o namenih, ciljih in dejavnostih pravne osebe, te dejavnosti pa so dejavnosti tožeče stranke opredeljene v ZSkuS, ŠU-4 in Statutu, torej dejavnosti in poslovanje, ki tožečo stranko statusno opredeljujejo kot pravno osebo javnega prava in posledično ni izkazala pogoja iz 2. točke besedila javnega razpisa, da odgovarja definiciji nevladne organizacije, kot jo opredeljuje 2. člen ZNOrg torej pogoja, da je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji.

24.V nadaljevanju pa se sodišče opredeljuje tudi do tožbenega ugovora bistvenih kršitev postopka in sicer določbe 9. člena ZUP. Tožeča stranka očitek kršitve navedenega temeljnega načela utemeljuje z navedbo, da sta upravna organa svojo odločitev oprla na mnenje Ministrstva za javno upravo, Službo za nevladne organizacije in Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij pri CNVOS glede razlage določbe 3. člena ZSkuS, to dejstvo pa tožeči stranki ni bilo znano in se o njem ni mogla izreči.

25.Sodišče tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen. Pojasnjuje, da tretji odstavek 9. člena ZUP določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Določba napotuje na skrajšani ugotovitveni postopek, ki v tretjem odstavku v zvezi z 1. točko prvega odstavka 144. člena ZUP določa, da lahko organ po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi in ni potrebno zaslišati stranke, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana.

26.V obravnavanem primeru odločitev tožene stranke temelji na podatkih vloge stranke in predloženih dokazilih o izpolnjevanju pogojev razpisa (Statut). V primeru javnih razpisov gre namreč za javnopravno zadevo v smislu 4. člena ZUP, v kateri se določbe ZUP smiselno uporabljajo, kolikor področje ni urejeno s posebnim zakonom. Smiselna uporaba ZUP pa pomeni uporabo tistih institutov ZUP, ki so po naravi stvari smiselni in mogoči. Bistvo sodelovanja na javnih razpisih je, da vsi prijavitelji sodelujejo pod enakimi, v naprej znanimi pogoji. V primeru javnih razpisov gre torej za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, na strani tožene stranke pa je, da oceni prejete vloge ter svojo odločitev obrazloži tako, da jo je mogoče preizkusiti, kar je tožena stranka v obravnavani zadevi tudi storila. Ker torej tudi po presoji sodišča mnenji Službe za nevladne organizacije Ministrstva za javno upravo ter Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih informacij pri CNVOS, predstavljata mnenji o razlagi določbe 3. člena ZSkuS, torej razlago v zvezi z izpolnjevanjem enega izmed pogojev razpisa, z njihovo vsebino tožena stranka ni bila dolžna tožeče stranke seznaniti pred izdajo izpodbijane odločbe (v smislu določbe 9. člena ZUP).

27.Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori neutemeljeni, zato je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka

28.O stroških upravnega spora je odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Javni razpis za sofinanciranje projektov na področju varstva okolja in ohranjanja narave v Mestni občini Maribor za leto 2020, objavljen 7. 2. 2020 na spletni strani Mestne občine Maribor

2Pogoji za kandidiranje

32. člen ZNOrg (opredelitev nevladne organizacije) določa: (1)Nevladna organizacija je organizacija, ki izpolnjuje naslednje pogoje: -je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji, -ustanovile so jo izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava, -je nepridobitna, -je neprofitna, -je neodvisna od drugih subjektov, -ni organizirana kot politična stranka, cerkev ali druga verska skupnost, sindikat ali zbornica. (2)Ne glede na drugo alinejo prejšnjega odstavka organizacija ni nevladna organizacija, če jo je ustanovila politična stranka. (3)Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena je nevladna organizacija lahko organizacija, ki jo je ustanovila študentska organizacija po Zakonu o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94). (4)Ne glede na šesto alinejo prvega odstavka tega člena je nevladna organizacija lahko tudi pravna oseba, ki je sestavni del registrirane cerkve ali druge verske skupnosti na podlagi zakona, ki ureja versko svobodo, če v Poslovnem registru Slovenije njena glavna dejavnost ni določena kot dejavnost verskih organizacij. (5)Ne glede na prvi odstavek tega člena nevladna organizacija ni Mladinski svet Slovenije po zakonu, ki ureja mladinske svete.

4- je pravna oseba zasebnega prava; ustanovile so jo izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava ; je nepridobitna; je neprofitna; je neodvisna od drugih subjektov, ni organizirana kot politična stranka, cerkev ali druga verska skupnost, sindikat ali zbornica

5Izraz pravna oseba javnega prava iz tega člena se nanaša izključno na poslovanje in nadzor nad delovanjem študentskih organizacij, kot jih določa ta zakon.

6Študentska organizacija Slovenije, študentske organizacije univerz, študentske organizacije samostojnih visokošolskih zavodov in študentske organizacije lokalne skupnosti lahko za dosego svojih v temeljnem aktu določenih ciljev organizirajo gospodarske ali druge dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo opravljanje teh dejavnosti. Študentska organizacija Slovenije, študentske organizacije univerz, študentske organizacije samostojnih visokošolskih zavodov in študentske organizacije lokalne skupnosti lahko v okviru notranjih organizacijskih enot opravljajo dejavnosti, določene s temeljnim aktom, če se opravljajo za potrebe študentov in katerih cilj opravljanja ni pridobivanje dobička.

7- je pravna oseba zasebnega prava; ustanovile so jo izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava ; je nepridobitna; je neprofitna; je neodvisna od drugih subjektov, ni organizirana kot politična stranka, cerkev ali druga verska skupnost, sindikat ali zbornica

816. člen (dejavnosti)(1) ŠOS in OO ŠOS v skladu z zakonom in določili Študentske ustave opravljajo naslednje dejavnosti: - sprejemajo, organizirajo in izvajajo programe interesnih oziroma obštudijskih dejavnosti študentov na področju kulture, izobraževanja, športa, tehnične kulture, turizma, mednarodnega sodelovanja, prostovoljstva, dobrodelnosti, javnih občil in drugih področjih interesnega oziroma obštudijskega delovanja študentov, na področjih interesnega in obštudijskega delovanja študentov, določenih z nacionalnim programom visokega šolstva in drugimi nacionalnimi programi, ki se financirajo iz državnega proračuna ter drugih virov, razen če ni z zakonom ali s tem aktom drugače določeno;-sprejemajo, organizirajo in izvajajo programe, ki vplivajo na socialno-ekonomski in splošni družbeni položaj študentov; - se zavzemajo za kakovostno in javno dostopno visoko šolstvo v Republiki Sloveniji; - zagotavljajo pogoje za delovanje in razvoj interesnih oziroma obštudijskih oblik združevanja študentov; - zagotavljajo sodelovanje študentov pri upravljanju lokalnih zadev, ki jih občina, mestna občina ali širša samoupravna lokalna skupnost ureja samostojno na področjih, ki vplivajo na življenje in delo študentov; - zagotavljajo vpliv študentov pri upravljanju javnih zadev in pri delu državnih in drugih organov; - zagotavljajo vpliv študentov pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki urejajo življenje in delo študentov; - imenujejo predstavnike študentov v organe in delovna telesa mednarodnih organizacij in skupnosti, katerih članica je Republika Slovenija in v katerih sodelujejo predstavniki študentov; - zagotavljajo sodelovanje študentskih predstavnikov v organih odločanja in upravljanja visokošolskih zavodov in državnih organih, ki so dolžni zagotoviti sodelovanje študentskih predstavnikov v skladu z zakonom; - opravljajo gospodarske in druge dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo opravljanje teh dejavnosti; - zavzemajo študentska stališča do družbenih vprašanj; - opravljajo druge naloge in dosegajo druge cilje, določene s študentsko ustavo in drugimi akti, sprejetimi na podlagi študentske ustave.

-------------------------------

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o nevladnih organizacijah (2018) - ZNOrg - člen 2 Zakon o skupnosti študentov (1994) - ZSkuS - člen 3, 3/7 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 9

Pridruženi dokumenti

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.