Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če se postopek začne oziroma vodi po uradni dolžnosti, stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka, saj ustavitev postopka pomeni, da se pravna situacija zanjo ne bo spremenila in s tem torej ne bo poseženo v njen pravni položaj.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo zoper sklep Upravne enote Ribnica, št. 210-117/2018-11 z dne 11. 3. 2019. Z navedenim sklepom je upravni organ prve stopnje ustavil po uradni dolžnosti uveden postopek ugotavljanja tožnikovega začasnega prebivališča. Z vpogledom v register stalnega prebivalstva Republike Slovenije je bilo namreč ugotovljeno, da je tožniku 2. 3. 2019 prenehalo dovoljenje za prebivanje in istega dne prenehalo začasno prebivališče na naslovu ...
2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ugotavlja, da tožnik nima pravnega interesa za tožbo.
3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) zoper izpodbijani sklep vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je imel s svojim delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in da mu je delovno razmerje prenehalo 19. 3. 2019. S tem dnem je delodajalec pritožnika tudi odjavil. Svoj pravni interes izkazuje z dejstvom, da naj upravni organ ugotovi, da je pritožnik imel začasno prebivališče v ..., vsaj do dne, ko mu je prenehala pogodba o zaposlitvi za določen čas. Meni, da je sklep nezakonit, ker bi mu prenehalo delovno dovoljenje na podlagi upravnega akta in ne sklepa delodajalca. Predlaga razveljavitev sklepa.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je organ prve stopnje po uradni dolžnosti uvedel postopek ugotavljanja pritožnikovega začasnega prebivališča. Ob ugotovitvi, da je pritožniku 2. 3. 2019 preteklo dovoljenje za prebivanje, je upravni organ prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 16. člena Zakona o prijavi prebivališča,1 postopek ustavil. 6. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Če se postopek začne oziroma vodi po uradni dolžnosti, stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka, saj ustavitev postopka pomeni, da se pravna situacija zanjo ne bo spremenila in s tem torej ne bo poseženo v njen pravni položaj.2 Sklep o ustavitvi postopka namreč ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij ali pravnih dejstev.3 S sklepom o ustavitvi postopka se torej ne posega v pravni položaj stranke, saj je ta po izdaji takšnega sklepa enak kot pred uvedbo postopka.
7. Nejasne so pritožbene navedbe, zakaj naj bi bil izpodbijani sklep nezakonit, ker bi tožniku prenehalo delovno razmerje na podlagi upravnega akta in ne sklepa delodajalca. V čem naj bi bil pritožnikov pravni interes, pa pritožba ne obrazloži. 8. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).
1 Ta določa, da tujcu začasno prebivališče preneha tudi z dnem prenehanja dovoljenja za stalno oziroma začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ter vizuma za dolgoročno bivanje, razen če pridobi državljanstvo Republike Slovenije; če je dovoljenje za začasno prebivanje prenehalo zaradi pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje ali novega dovoljenja za začasno prebivanje oziroma potrdila o prijavi prebivanja; če je potrdilo o prijavi prebivanja prenehalo zaradi pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje oziroma če je vizum za dolgoročno bivanje prenehal zaradi pridobitve dovoljenja za začasno prebivanje. 2 Primerjaj Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2019, stran 49. 3 Primerjaj npr. sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 40/2016 z dne 23. 11. 2016 in X Ips 209/2015 z dne 5. 10. 2016.