Jedro

Z zapisom v 6. členu pogodbe, da "sam odkup terjatev ali sam odkup poslovnega deleža ni mogoč" sta pogodbeni stranki sporazumno izključili možnost delne izpolnitve.

Iz tega sledi, da bi bila v primeru, če bi bila na primer pogodba, v tistem delu, kjer je govora o odsvojitvi poslovnega deleža, sicer sklenjena v pravilni obliki in iz razlogov na strani kupca (ob fiksno določenem dnevu zapadlosti), kupnina plačana samo za poslovni delež, pogodba razdrta v celoti, torej tudi v tistem delu, ki se nanaša na odkup terjatev.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki, prvem stavku 2. točke in 3. točki izreka potrdi.

Zahtevek pooblaščenca tožene stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pogodba o prodaji poslovnega deleža družbe U. d.o.o. L. in aneks k tej pogodbi z dne 15.5.2000 nista veljavna (1. točka izreka) in odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 67.023.900,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.2.2002 do plačila (1. stavek 2. točke izreka), obrestni zahtevek za čas od 16.5.2000 pa je zavrnilo (2. stavek 2. točke izreka). Hkrati je odločilo, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v znesku 1.1498.076,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.3.2000 do plačila (3. točka izreka).

Predmet tožbenega zahtevka je vračilo are v višini tolarske protivrednosti 300.000,00 USD, kolikor je tožeča stranka plačala toženi stranki v skladu s 5. členom Pogodbe o prodaji poslovnega deleža družbe U d.o.o. L. z dne16.5.2000 (v nadaljevanju Pogodba). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predmet te Pogodbe (1) prodaja celotnega deleža tožene stranke v družbi U. d.o.o. L. in (2) odkup vseh vlaganj tožene stranke v izgradnjo hotela ter da je Pogodba v tistem delu, ki se nanaša na odkup poslovnega deleža oblikovno pomanjkljiva, ker mora biti taka pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa. Manjkajoča oblika pa ima za posledico njeno ničnost. Ker pa po volji strank sam odkup terjatev brez odkupa poslovnega deleža ni mogoč, je presodilo, da je zaradi pomanjkljive obličnosti tistega dela Pogodbe, ki se nanaša na odkup poslovnega deleža, neveljavna Pogodba kot celota. Zato mora tožena stranka na podlagi 1. odstavka 104. člena ZOR vrniti prejeto aro.

2. Proti ugotovitvenemu in dajatvenemu delu sodbe sta pravočasni pritožbi vložili tako tožeča stranka kot njen pooblaščenec. Oba uveljavljata vse pritožbene razloge, navedene v 1. odstavku 338. člena ZPP. Obe predlagata spremembo izpodbijanega dela sodbe (to je vseh točk izreka, razen drugega stavka iz 2. točke), podrejeno pa razveljavitev izpodbijanih delov sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pooblaščenec tožene stranke zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Tožeča stranka na pritožbi ni odgovorila.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da se obe pritožbi po vsebini v večjem delu prekrivata. V tistem delu, kjer je pritožbeno sodišče ločeno odgovarjalo na pritožbene navedbe, pa je pritožbo, ki jo je vložila tožena stranka sama, imenovalo prvo pritožbo (oziroma prvi pritožnik), tisto, ki jo je vložil pooblaščenec tožene stranke pa druga pritožba (oziroma drugi pritožnik).

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je prvostopno sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je najprej, kot pravi drugi pritožnik, pravilno ugotovilo, da predmet Pogodbe ni bila le prodaja poslovnega deleža, pač pa tudi vlaganj v izgradnjo hotela, v nadaljevanju pa je zaključilo, da sporne pogodbe ni mogoče ločiti na dva samostojna pravna posla.

Nobenega dvoma ni, da sta v Pogodbi dve pogodbi združeni v eno. Tako drži pritožbeno razlogovanje, da sta v sami Pogodbi oba predmeta pogodbe povsem jasno ločena, tako pri opredelitvi predmeta pogodbe kot pri določitvi kupnine in prodajnih pogojev. Drži tudi razlogovanje prvega pritožnika, da se po določilu a točke 1. odstavka 5. člena Pogodbe "vplačilo are razdeli tudi na odkup terjatve". Ker je vrednost poslovnega deleža v Pogodbi ocenjena na 115.000.000,00 USD, vrednost vlaganj pa na 2.885.000,00 USD tudi ni sporno, kolikšen znesek are se nanaša na prvo pogodbo in kolikšen na drugo. Torej ni dvoma, da bi lahko stranki sklenili posebno pogodbo o prodaji poslovnega deleža in posebno pogodbo o prodaji terjatev kot poudarja prvi pritožnik. Ker pa sta z zapisom v 6. členu Pogodbe, da "sam odkup terjatev ali sam odkup deleža ni mogoč" pogodbeni stranki sporazumno izključili možnost delne izpolnitve, prvostopno sodišče z zaključkom, da sporne pogodbe ni mogoče ločiti na dva samostojna pravna posla, ni zagrešilo nobene kršitve. Predmet Pogodbe kot celote namreč ni seštevek predmetov iz obeh združenih pogodb, pač pa vezanost ene pogodbe na drugo. Ta izhaja iz že citiranega 6. člena Pogodbe, da "sam odkup terjatev ali sam odkup deleža ni mogoč", pa tudi iz 7. člena, po katerem "plačilo kupnine za poslovni delež in plačilo kupnine za odkup terjatev predstavlja za prodajalca nedeljivo celoto". Iz tega sledi, da bi bila v primeru, če bi bila na primer pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sicer sklenjena v pravilni obliki in iz razlogov na strani tožeče stranke, ob fiksno določenem dnevu zapadlosti kupnina plačana samo za poslovni delež, Pogodba razdrta tudi v tistem delu, ki se nanaša na odkup terjatev. Zato bi v tem primeru bila tožena stranka upravičena zadržati vso prejeto aro. A contrario je zaradi ničnosti tistega dela pogodbe, ki se nanaša na prodajo poslovnega deleža (postal) nemogoč predmet Pogodbe kot celote. Nemogoč zato, ker je na podlagi te Pogodbe delna izpolnitev po volji strank izključena.

S tem je odgovorjeno tudi na tista pritožbena izvajanja, kjer se pritožnika sklicujeta na 1. odstavek 105. člena ZOR. Po 1. odstavku tega člena zaradi ničnosti pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba, vendar le, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj, ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da že citirano določilo 6. odstavka Pogodbe, po katerem samo odkup terjatev ali samo odkup deleža še ni mogoč, izključuje uporabo 1. odstavka 105. člena ZOR, saj brez ene pogodbe po volji strank druga pogodba ne more obstati.

6. V svoji pritožbi je prva toženka zapisala, da je imela namen izstopiti iz vseh lastniških, pa tudi poslovnih razmerij do družbe U. d.o.o. L. in je zato prodajala tako delež v družbi, kot tudi vse terjatve do te družbe. Ta pritožbena navedba pa kaže na neutemeljenost tistega dela pritožbenih izvajanj pooblaščenca tožene stranke, kjer, sklicujoč se prav tako na določilo 6. člena Pogodbe, da je "plačilo kupnine za odkup terjatev bistveni element te Pogodbe in se kot pravilna izpolnitev šteje samo kumulativna izpolnitev obeh obveznosti", zatrjuje, da si je tožena stranka izgovorila le zavarovanje za celotno kupnino, ki odpade na oba predmeta pogodbe. Torej ne drži, da je povezanost poslovnih predmetov nastopila šele v izpolnitveni in ne že v sklenitveni fazi.

7. Pritožbeni očitek, da je pravno zmoten prvostopni zaključek, po katerem dolgoročni kredit, ki ga je tožena stranka kot družbenik družbe U. d.o.o. L. dala tej družbi, obsežen že v vrednosti poslovnega deleža te družbe, je sicer utemeljen, vendar za odločitev v tej zadevi popolnoma nepomemben. Pomemben bi utegnil biti le, če bi bilo pravilno materialnopravno naziranje tožene stranke, da vsebuje Pogodba kot celota dva na tak način ločena predmeta, da obstoj Pogodbe kot celote ni odvisen od izpolnitve samo po eni pogodbi.

8. Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da pritožba ni utemeljena. Ker pa tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zasledilo nikakršnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP.