Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta razvezana zakonca, ki nimata skupnih otrok. Zakonsko zvezo sta sklenila 21. 4. 2001, razvezala pa sta se 19. 2. 2018. Tožnik je uveljavljal, da je 9. 2. 2004 kupil nepremičnino parc. št. 1740 k. o. ... s porušeno stavbo, na kateri je zgradil stanovanjsko hišo (v nadaljevanju sporna nepremičnina1). Po nakupu je z darilno pogodbo, sklenjeno v notarskem zapisu, toženki podaril polovico svojega deleža na sporni nepremičnini, čeprav ni zanjo nič prispevala in pri gradnji hiši ni sodelovala. Toženka je ugovarjala, da njen solastninski delež na sporni nepremičnini temelji na veljavnem notarskem zapisu darilne pogodbe, sklenjene po zaključku gradnje sporne stanovanjske hiše v decembru 2009 (darilna pogodba z dne 23. 12. 2009). S tem sporazumom sta takratna zakonca uredila medsebojno premoženjsko razmerje na novozgrajenem objektu, sporazumno določila višino deležev za vsakega do ene polovice in vknjižbo teh deležev v zemljiško knjigo ter tako na njuni (edini) skupni nepremičnini vzpostavila solastninsko skupnost. Toženka je enakovredno prispevala h gradnji hiše in k vračanju kredita.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženke: - zahteval izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega se bo pri sporni nepremičnini vknjižil še do 30/100 od celote, sicer bo to nadomestila pravnomočna sodba; - ugotovitev, da sporna nepremičnina spada v njuno skupno premoženje ter da je njegov delež na njem 80 %, toženkin pa 20 %; ter – v roku 15 dni povrnitev 12.792,45 EUR,2 v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Delno pa je ugodilo podrejenemu tožbenemu zahtevku, tako da mora toženka tožniku plačati 3.308,24 EUR iz naslova 50 % plačanih mesečnih anuitet za stanovanjske kredite in zakonske zamudne obresti od 14. 4. 2021 do plačila (II. točka izreka). V preostalem je podrejeni tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka).3 Odločilo je, da mora tožnik v roku 15 dni povrniti toženki 3.059,62 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu (I., III. in IV. točka izreka). Odločilo je, da mora toženec v roku 15 dni povrniti toženki 1.116,30 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali sodba sodišča druge stopnje zadosti zahtevam po razumni, izčrpni in prepričljivi argumentaciji pravnih stališč iz 22. člena Ustave RS, ki in kot so se izoblikovale v praksi Ustavnega in Vrhovnega sodišča? 2) Ali sporazum o (raz)delitvi skupnega premoženja sploh lahko obstaja kot prikrit pravni posel? 3) Ali stališče sodišč nižjih stopenj, da se zakonca lahko veljavno dogovorita za drugačna deleža na skupnem premoženju od tistih, ki jih določajo pravila družinskega prava, odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča? 4) Ali je sporazum o določitvi deležev na skupnem premoženju, katerih višina nasprotuje pravilom družinskega prava, ničen? 5) Ali pravnomočna odločitev, da med pravdnima strankama sklenjen pravni posel ne pomeni neodplačne (darilne) pogodbe niti v delu, v katerem odsvojeni solastninski delež na sporni nepremičnini presega toženkin zakoniti delež na skupnem premoženju, pomeni odstop od prakse Vrhovnega sodišča? Sklepno predlaga dopustitev revizije v smeri preizkusa materialnopravne in procesne pravilnosti pravnomočne odločitve, da je Darilna pogodba z dne 23. 12. 2009 v resnici prikrit sporazum o (raz)delitvi skupnega premoženja.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožnikovem predlogu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zato je njegov predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (367. c člen ZPP). Predlagatelj, ki s predlogom ni uspel, namreč sam krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Pravdni stranki sta v zemljiški knjigi vpisana kot solastnika sporne nepremičnine vsak do ene polovice. 2 Znesek predstavlja 20 % plačanih mesečnih obrokov posojil, ki jih je tožnik najel zaradi vlaganj v skupno nepremičnino in plačal od razpada skupnosti do vložitve tožbe. 3 Tožnik je namreč od toženke podredno uveljavljal ugotovitev, da darilna pogodba, sklenjena med zakoncema v notarskem zapisu, predstavlja sporazum o delitvi premoženja, na podlagi katerega sta pravdni stranki solastnika nepremičnine, vsak do ene ene polovice celote, ter povrnitev 24.029,68 EUR, kar predstavlja 50 % vloženih denarnih sredstev iz njegovega posebnega premoženja, ter povrnitev 32.014,34 EUR, kar predstavlja 50 % plačanih mesečnih obrokov za tri stanovanjske kredite, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.