Jedro

Obročno odplačevanje taks je podvrsta oprostitve plačila taks. Tako se tudi za obročno odplačevanje sodnih taks uporabljajo iste določbe glede pravočasnosti predloga, kot za oprostitev plačevanja taks.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavrnilo predlog tožeče stranke za obročno plačilo sodnih taks.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnik (v pritožbi napačno tožena stranka) iz pritožbenega razloga po 3. točki 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07; v nadaljevanju ZPP, ki se uporablja na podlagi ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/08) in predlaga, da se pritožbi ugodi tako, da se napadeni sklep spremeni in se tožniku dovoli obročno plačilo odmerjenih sodnih taks. Navaja, da 168. člen ZPP omogoča obročno plačilo taks. ZPP ločuje med oprostitvijo plačila od obročnega plačila. Institut oprostitve je strožji, obročno plačilo pa je možno tudi za takse, ki ne izvirajo iz 105.a člena ZPP. Dikcijo 168. člena ZPP je treba jemati širše od situacije oprostitve plačila, torej izven konteksta 105.a člena ZPP. Upoštevati je le kriterije solventnosti oziroma ogroženosti stranke. Te kriterije pa tožnik izpolnjuje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik je prvi predlog za obročno plačilo sodne takse za pritožbo vložil 22.4.2008, katerega je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom dne 30.4.2008 (list. št. 57). Zoper ta sklep se tožnik ni pritožil, zato je ta odločitev postala pravnomočna. Sodišče prve stopnje bi tako moralo predlog za obročno plačilo sodnih taks z dne 4.11.2008 v delu, kjer se ta predlog nanaša na takso za pritožbo, zavreči, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno.

V skladu z 2. odst. 4. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 20/04 s spremembami; v nadaljevanju ZST) nastane taksna obveznost takrat, ko se vloga izroči oziroma za sodno odločbo takrat, ko se stranki ali njenemu zastopniku vroči prepis odločbe. Na podlagi tega je taksna obveznost za sodbo sodišča prve stopnje z dne 8.1.2007 nastala 28.1.2007, ko je bila vročena tožniku. Sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev (14. člen ZST). Iz tega izhaja, da predlagatelj z dne 4.11.2008 vloženim predlogom za obročno odplačevanje ne more zahtevati oprostitve ali obročnega odplačevanja taks za nazaj, torej za obdobje, ko je taksna obveznost že nastala. Tožnik je tako s predlogom za obročno odplačevanje sodnih taks prepozen.

Glede pritožbene navedbe, da je potrebno obročno odplačevanje taks interpretirati širše kot oprostitev plačila taks, pa je potrebno pojasniti, da je obročno odplačevanje zgolj podvrsta oprostitve plačila taks (Ude in drugi: Pravdni postopek, Ur. l. RS in GV, Lj., 2006, 2. knjiga, str. 80). Tako se tudi za obročno odplačevanje sodnih taks uporabljajo iste določbe glede pravočasnosti predloga (4. in 14. člen ZST), kot za oprostitev plačevanja taks. Ostale pritožbene navedbe v zvezi z interpretacijo 105.a člena ZPP pa so, na podlagi povedanega, nepomembne.

Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna iz gornjih razlogov.

Sodišče druge stopnje je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi pritožnik izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.