Jedro

Tožnik navaja, da je nadomestilo za brezposelnost prejemal le do septembra. Glede na prvi odstavek 21.člena ZSVarPre je ta okoliščina lahko pravno odločilna za ugotavljanje lastnega dohodka, saj pomeni, da prejemkov preteklih treh mesecev ni mogoče upoštevati v premoženjskem stanju, ki je relevantno za priznanje pravice do BPP. Zato v takem primeru tudi zamolčanje prejemkov ne more povzročiti posledice iz petega odstavka 20. člena ZBPP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 1068/2012 z dne 30. 1. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo ugotovila, da je bila tožniku z odločbama Bpp 1068/2012 z dne 16. 10. 2012 in Bpp 1068/2012 z dne 6. 11. 2012 neupravičeno odobrena nujna brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku na narokih 17.10.2012 in 7. 11. 2012 v zadevi I K 84016/2012 Okrožnega sodišča v Kranju (I. točka izreka) in mu naložila povrnitev stroškov neupravičeno odobrene BPP (IV. točka izreka), o času in načinu vračila pa bo organ odločil z dopolnilno odločbo, ko bo znana višina sredstev, izplačanih za opravljene storitve (V. točka izreka). Z II. točko izreka je zavrnila tožnikovo prošnjo za BPP v obliki nadaljnjega pravnega svetovanja in zastopanja pred sodišči na prvi in drugi stopnji v navedeni kazenski zadevi, s III. točko izreka pa je ugotovila, da je tožnik v postopku za dodelitev BPP v izjavi o premoženjskem stanju navajal neresnične podatke, zaradi česar šest mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za BPP.

V obrazložitvi navaja, da je tožniku v skladu s 36. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) dvakrat odobrila nujno BPP, z izpodbijano odločbo pa je odločeno o utemeljenosti te odobritve. Ugotavlja, da tožnikova prošnja ni utemeljena, ker je v obrazcu z naslovom Prošnja za odobritev BPP v rubriki b) „Podatki o dohodkovnem stanju“ na vprašanje v rubriki 104 „denarno nadomestilo za brezposelnosti po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti“ odgovoril z „NE“. Služba za BPP je na podlagi poizvedb po uradni dolžnosti med drugim ugotovila, da je bil tožnik v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje za BPP upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti. Tožnika je o tej ugotovitvi obvestila in pozvala, naj se do nje opredeli. Tožnik je sicer pred potekom roka službi za BPP poslal odgovor, vendar se v njem do teh ugotovitev ni opredelil. Toženka je tako štela, da je tožnik navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju in je o utemeljenosti BPP odločila na podlagi petega odstavka 20. člena, o vračilu prejete BPP in plačilu stroškov, ki jih je bil oproščen, pa na podlagi drugega odstavka 43. člena ZBPP.

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi nasprotuje ugotovitvi, da je navajal neresnične podatke, saj denarnega nadomestila kot brezposelna oseba ne prejema več. Pojasnjuje, da je prejel dopis od Okrožnega sodišča v Kranju, da naj bi bili sporni navedeni prejemki od Zavoda za zaposlovanje in pologi na njegov TRR ter v zvezi s tem pojasnjuje, da je moral denar na TRR položiti zato, da mu je bil odobren šestmesečni moratorij za dva kredita. Prejemke oz. denarno nadomestilo od Zavoda za zaposlovanje naj bi prejemal do septembra 2012, a so bili ti zneski namenjeni poplačilu mesečnih anuitet za dva kredita, od septembra pa ima odobren omenjeni moratorij. Navaja še, da nima nobenih finančnih prilivov in da zato ne more plačati nastalih sodnih stroškov.

Toženka v odgovoru na tožbo po vsebini navaja enako kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Glede na tožbene navedbe pa pojasnjuje še, da se krediti in splošni življenjski stroški ne upoštevajo kot odhodek in v postopku dodelitve BPP ti izdatki niso upoštevni. Pri tem se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča I Up 318/2004 z dne 31. 3. 2004. Tožba je utemeljena.

Po prvem odstavku 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcijo zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za BPP odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Sodišče pritrjuje stališču toženke, da za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke in da namen navajanja neresničnih podatkov ni odločilen.

Glede na tožbene navedbe sodišče pojasnjuje, da izpodbijana odločitev ne temelji na podatkih o prilivih gotovine na tožnikov TRR, temveč na ugotovitvi, da tožnik v izjavi o premoženjskem stanju ni navedel, da med podatki o premoženjskem stanju ni navedel podatka, da je bil v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP upravičen do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ za BPP tožnika obvestil o ugotovitvi, da je v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje za BPP prejemal denarno nadomestilo za brezposelnost in da se tožnik do te navedbe ni opredelil. Tožnik tudi v tožbi ne oporeka tej ugotovitvi, navaja pa, da je to nadomestilo prejemal le do septembra. Prav tako med strankama ni sporno, da je tožnik v obrazcu med podatki o dohodkovnem stanju v rubriki 104, ki se nanaša na tovrstne prejemke, obkrožil „NE“.

Vendar pa je treba po mnenju sodišča pri presoji, ali gre tudi v obravnavanem primeru res za dohodek oz. prejemek, katerega neprijava pomeni navajanje neresničnih podatkov, upoštevati, da se pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca za BPP ne upoštevajo dohodki v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve vloge, če je prosilec te dohodke prenehal prejemati.

V skladu s 14. členom ZBPP se namreč za ugotavljanje lastnega dohodka smiselno uporabljajo določbe Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) o upravičenosti do denarne socialne pomoči, ki so bile z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) razveljavljene, pravica do denarne socialne pomoči pa je na novo urejena v II. poglavju ZSVarPre. V skladu s prvim in drugim odstavkom 20. člena ZSVarPre se kot lastni dohodek samske osebe oz. družine upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, v prvem odstavku 21. člena pa ZSVarPre (enako kot pred njim ZSV v prvem odstavku 27b. člena) določa, da se pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva dohodek, ki ga je upravičenec prenehal prejemati.

Tožnik v tožbi navaja, da je nadomestilo od Zavoda za zaposlovanje prejemal le do septembra. Glede na navedeno ureditev je ta okoliščina lahko pravno odločilna za ugotavljanje lastnega dohodka, saj pomeni, da prejemkov preteklih treh mesecev ni mogoče upoštevati v premoženjskem stanju, ki je relevantno za priznanje pravice do BPP. Zato v takem primeru tudi zamolčanje prejemkov ne more povzročiti posledice iz petega odstavka 20. člena ZBPP.

Vendar sodišče navedene tožnikove trditve (da je nadomestilo prejemal le do septembra) ne more preizkusiti, saj organ za BPP določbe 21. člena ZSVarPre ni uporabil in zato tudi navedene okoliščine ni ugotavljal ne na podlagi podatkov, ki jih je pridobil od pristojnega zavoda, niti ni tožnika pozval, naj se o tem izjavi. Organ ga namreč ni pozval, naj se opredeli do ugotovitve, da nadomestilo prejema, temveč naj se opredeli do ugotovitve, da ga je prejemal v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje. Kot je bilo že prej povedano, tožnik tej ugotovitvi ne nasprotuje, zato od tožnika kot prosilca za BPP ni mogoče pričakovati, da bi se na tak poziv moral odzvati.

Glede na navedeno je sodišče zaradi nepravilne razlage materialnega prava, tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) ter zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena). V ponovljenem postopku bo morala toženka ponovno odločiti o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava.