Jedro

Če v notarskem zapisu ni navedeno, na kateri dan v mesecu bo račun izdan, temveč je to prepuščeno najemodajalcu, tako da je zapadlost terjatve odvisna od izdaje računa (ter nato še poteka roka od izdaje računa), to predstavlja drugo dejstvo, ki je navedeno v notarskem zapisu, od katerega je odvisna zapadlost terjatve.

Tretji, ki je k svojemu ugovoru priložil kupoprodajno pogodbo za nakup v tej zadevi zarubljenega patenta in zahtevo za vpis spremembe lastništva v register, je verjetno izkazal obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe, saj iz teh listin izhaja, da je kupil patent od dolžnika, predlagan pa je že tudi bil vpis spremembe imetnika patenta v register patentov. Kadar tretji zatrjuje obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe, mu slednjega ni treba dokazati s stopnjo prepričanja - takšen dokazni standard se zahteva v pravdi po tožbi na nedopustnost izvršbe, ne pa že pri presoji ugovora tretjega.

Izrek

I. Pritožbi dolžnika zoper sklep z dne 5. 4. 2017 se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi s sklepom z dne 5. 4. 2017 se pridrži za nov sklep.

III. Pritožbi tretjega zoper sklep z dne 5. 7. 2017 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi s sklepom z dne 5. 7. 2017 se pridrži za nov sklep.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Ljubljani uvodoma pojasnjuje, da je v predmetni zadevi odločalo na podlagi sklepa št. Su 1464/2017 o prenosu pristojnosti, ki ga je dne 13. 7. 2017 izdal predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

**O pritožbi zoper sklep z dne 5. 4. 2017**

2. Z izpodbijanim sklepom z dne 5. 4. 2017 je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika z dne 18. 8. 2016 zoper sklep o izvršbi z dne 14. 7. 2016 zavrnilo (1. točka izreka sklepa) in sklenilo, da je dolžnik dolžan upniku povrniti njegove nadaljnje izvršilne stroške v znesku 699,70 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka sklepa).

3. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Kot bistveno navaja, da notarski zapis, na podlagi katerega je sodišče dovolilo izvršbo, ne izpolnjuje vseh predpostavk izvršilnega naslova. Zapadlost terjatve v danem primeru namreč ni bila odvisna od poteka roka, kot meni sodišče prve stopnje, ampak je bila zapadlost določena z iztekom 20-dnevnega roka od izdaje računa. Notarka bi zato dolžnika morala izrecno opozoriti na način dokazovanja zapadlosti, kot to določa tretji odstavek 20. a člena ZIZ. Upnik navedenemu niti ni nasprotoval, temveč je trdil le, da zadostuje ustno opozorilo na takšno dokazovanje zapadlosti, ki naj bi bilo ustaljena praksa notarke. Notarka, zaslišana kot priča, takšnega ustnega opozorila ni potrdila. Med strankama ni bilo sporno, da je zapadlost odvisna od izdaje računa, sodišče prve stopnje pa je mimo trditvene podlage obeh strank ugotovilo, da najemnine zapadajo najkasneje z iztekom posameznega meseca. V notarskem zapisu ni nikjer določeno, da bi najemnine zapadle v plačilo z iztekom tekočega meseca. Z izpovedbo priče se trditvena podlaga ne more dopolnjevati in z izpovedbo ni mogoče utemeljevati ugotavljanja dejstev, ki jih stranke niso zatrjevale. Tudi sicer pa v danem primeru niti ne zadostuje dokazovanje zapadlosti z upnikovo izjavo o zapadlosti dolžniku, saj je navedeno predvideno le pri položaju, ko upnik z oblikovalno pravico povzroči dospelost obveznosti. Zato bi bilo v konkretnem primeru zapadlost mogoče dokazati le z javno listino. Dolžnik tudi vztraja, da je terjatev iz naslova najemnin v notarskem zapisu nedoločno opredeljena. Terjatev je namreč odvisna od tega, kakšen prostor se najema, in tega, ali je dolžnik član upnika ali ne, določeno pa je tudi usklajevanje z inflacijo. V tretjem odstavku 4. člena določena najemnina pa je veljala le v trenutku podpisa pogodbe, ne pa tudi za december 2013, leto 2014 in december 2015. Izterjevanega zneska iz notarskega zapisa ni mogoče preizkusiti. Priglaša pritožbene stroške.

4. Upnik je na pritožbo odgovoril, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

7. Skladno z 20. a členom ZIZ je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla (prvi odstavek navedenega člena). Zapadlost terjatve se dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino (drugi odstavek 20. a člena ZIZ), če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, pa notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku (tretji odstavek 20. a člena ZIZ).

8. V danem primeru je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa najemne pogodbe notarke N. N. opr. št. SV 305/2013 z dne 28. 6. 2013, v kateri sta se upnik kot najemodajalec in A. d.o.o. kot najemnik dogovorila, da najemodajalec najemniku odda v najem skladiščne prostore na parceli št. ... k.o. ..., in sicer v kleti, označene s K1, K1A ter K1B (prvi odstavek 2. člena najemne pogodbe), pri čemer najemnina za skladiščni prostor skladno z drugim odstavkom 4. člena pogodbe znaša 4,00 EUR za kvadratni meter. Skupna najemnina za poslovni prostor iz 2. člena skladno s tretjim odstavkom 4. člena pogodbe znaša 1.963,84 EUR (brez DDV) in zapada v plačilo mesečno, najkasneje v 20 dneh po izdaji računa s strani najemodajalca. Najemnik ter dolžnik kot solidarni porok sta skladno s 4. členom Zakona o notariatu soglašala z neposredno izvršljivostjo vseh prevzetih obveznosti (22. člen najemne pogodbe).

9. Zoper sklep o izvršbi je dolžnik vložil ugovor, v katerem je ugovarjal, da je rok za zapadlost v danem primeru vezan na izdajo računa, notar pa ga ni posebej opozoril na izkazovanje zapadlosti, kot predvideva ZIZ. Prav tako je menil, da bi v danem primeru zapadlost lahko bila izkazana le z javno listino.

10. Višje sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ni mogoče slediti dolžnikovi ugovorni navedbi, da terjatev v notarskem zapisu ni določno opredeljena, in je pritožbeno vztrajanje neutemeljeno. Iz že povzetega prvega odstavka 2. člena najemne pogodbe namreč jasno izhaja, da je bil predmet pogodbe _skladiščni_ prostor, za katerega je (brezpogojno) dogovorjena najemnina znašala 4,00 EUR na kvadratni meter, glede na skupno kvadraturo skladiščnih prostorov pa 1.963,84 EUR. Zato so brezpredmetne navedbe dolžnika (in tudi določbe v sami pogodbi), da je najemnina za _poslovni_ prostor odvisna od članstva najemnika pri upniku (in glede na navedeno znaša 8,00 ali 6,00 EUR na kvadratni meter). Višje sodišče pritrjuje tudi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da inflacije pri izterjavi najemnin upnik očitno ni upošteval (kar je dolžniku v korist), osnovno najemnino pa je iz najemne pogodbe mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti. Prav tako ni nobene ovire, temveč je pravilno, če upnik, ker je bila terjatev delno plačana, zahteva manj, kot mu pripada po izvršilnem naslovu (najemnina za december 2013 in januar 2014).

11. Utemeljeno pa dolžnik uveljavlja, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da je v danem primeru zapadlost terjatve odvisna od poteka roka, in sicer da naj bi mesečne najemnine zapadle najkasneje zadnji dan v posameznem mesecu, in da je zato dokazana z notarskim zapisom (drugi odstavek 20.a člena ZIZ). Navedeno iz besedila notarskega zapisa ne izhaja, ter določila, da najemnina zapada v plačilo mesečno, najkasneje v 20 dneh po izdaji računa s strani najemodajalca, na tak način ni mogoče razlagati. V notarskem zapisu ni navedeno, na kateri dan v mesecu bo račun izdan, temveč je to prepuščeno najemodajalcu (sedmi odstavek 4. člena najemne pogodbe), zato je zapadlost terjatve v danem primeru odvisna od izdaje računa (ter nato še poteka 20 dni od izdaje računa), kar pa predstavlja "drugo dejstvo, ki je navedeno v notarskem zapisu", od katerega je odvisna zapadlost terjatve. Utemeljen je pritožnikov očitek, da med strankama niti ni bilo spora, da zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka temveč od tega drugega dejstva, saj upnik v odgovoru na ugovor navedenega ni prerekal. Dejstva, ki med strankama niso sporna, veljajo za resnična ter razen v primeru, ko so priznana z namenom razpolaganja z zahtevkom, s katerim se ne more razpolagati, tudi niso predmet dokazovanja (prvi odstavek 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V navedenem delu je dolžnikova pritožba zato utemeljena.

12. Ker je sodišče prve stopnje pri presoji, ali ima notarski zapis lastnost izvršilnega naslova (2. točka drugega odstavka 17. člena in 20.a člen ZIZ), izhajalo z napačnega stališča, da naj bi bila zapadlost odvisna od poteka roka, ki je določen že v samem notarskem zapisu, ni presojalo dolžnikovih navedb o posledicah odsotnosti opozorila glede načina dokazovanja zapadlosti ter ustreznosti upnikove izjave o zapadlosti (priloga A13), česar pa sodišče druge stopnje ne more opraviti kot prvo.

13. Glede na navedeno je bilo treba utemeljeni pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče prve stopnje o ugovoru ponovno odloči, upoštevajoč v tem sklepu navedena izhodišča. 14. Odločitev o pritožbenih stroških je višje sodišče skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.

**O pritožbi zoper sklep z dne 5. 7. 2017**

15. Z izpodbijanim sklepom z dne 5. 7. 2017 je sodišče prve stopnje ugovor tretjega z dne 12. 6. 2017 zavrnilo (1. točka izreka sklepa) in predlog tretjega za odlog izvršbe z dne 12. 6. 2017 zavrnilo (2. točka izreka sklepa).

16. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje tretji. Kot bistveno navaja, da je patent, ki je bil zarubljen, kupil od dolžnika na podlagi prodajne pogodbe, ki jo je priložil, prav tako je ugovoru priložil zahtevo za vpis spremembe imetnika v registru patentov. Sodišče je ugotovitev, da pravica tretjega na zarubljenem patentu ni verjetno izkazana, oprlo na povsem zmotno materialnopravno stališče, da naj bi se pravica do patenta pridobila šele z vpisom prenosa v register patentov. Zakon o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL-1) ne vsebuje nobene določbe, ki bi določala, da je vpis prenosa imetništva pravic na patentu konstitutivne narave. Odločitev sodišča, ki se sklicuje na 76. člen ZIL-1, ki se nanaša zgolj na prvo pridobitev pravice patenta, je arbitrarna. Pomen določbe 107. člena ZIL-1 je sodišče razlagalo zmotno. Prej veljavna določba, ki je določala obvezen vpis prenosa pravice patenta v ustrezen register, ne obstaja več ter je ZIL-1 to določbo spremenil tako, da vpis prenosa pravice patenta v skladu s sedaj veljavnim zakonom sploh ni več obvezen. Tudi prej veljaven zakon pa je nevpis prenosa sankcioniral le s tem, da tak prenos ni imel pravnega učinka proti tretjim. Zato vpis prenosa ne more predstavljati podlage za pridobitev pravice. ZIL-1 ne določa načela zaupanja v register patentov ter načela zaupanja tretjih oseb v podatke iz registra, zato je sodišče zmotno smiselno izhajalo iz ureditve zemljiške knjige. Sodišče bi ugovor tretjega moralo vročiti upniku v odgovor. Priglaša pritožbene stroške.

17. Pritožba je utemeljena.

18. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi z določbo 15. člena ZIZ.

19. Materialnopravno podlago za odločanje o ugovoru tretjega predstavljata določbi 64. in 65. člena ZIZ, ki določata, da lahko tretji, če verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, do konca izvršilnega postopka vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (prvi in drugi odstavek 64. člena ZIZ). Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora sodišče vroči upniku in ga pri tem opozori na pravne posledice iz prvega odstavka 65. člena ZIZ (tretji odstavek 64. člena ZIZ). Če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana, se šteje, da je ugovor neutemeljen (peti odstavek 64. člena ZIZ). Če torej ugovor ni obrazložen ali pravica ni verjetno izkazana, sodišče ugovor zavrne, ker se po zakonu šteje, da ugovor ni utemeljen. V takem primeru tretji tudi ne pridobi pravice vložiti tožbo na nedopustnost izvršbe.

20. Da lahko tretji zahteva, da se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, mora torej v ugovoru zatrjevati dejstva in predlagati dokaze, ki na stopnji verjetnosti izkazujejo, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. Stališču sodišča prve stopnje, da tretji ni s stopnjo verjetnosti izkazal svoje pravice na predmetu izvršbe, ni mogoče slediti.

21. Kot je tretji zatrjeval v pritožbi, je k svojemu ugovoru priložil kupoprodajno pogodbo za nakup v tej zadevi zarubljenega patenta (priloga C2) in zahtevo za vpis spremembe lastništva v register pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino (priloga C3). Že z navedenima listinama je tretji po presoji višjega sodišča verjetno izkazal obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe, saj iz njiju izhaja, da je kupil patent od dolžnika, predlagan pa je že tudi bil vpis spremembe imetnika patenta v register patentov. Kadar tretji zatrjuje obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe, mu slednjega ni treba dokazati s stopnjo gotovosti - takšen dokazni standard se zahteva v pravdi po tožbi na nedopustnost izvršbe, ne pa že pri presoji ugovora tretjega. Ker je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da tretji svoje pravice na predmetu izvršbe ni (verjetno) izkazal, pa je izhajajoč iz tega tudi napačno odločilo o predlogu tretjega za odlog izvršbe. Predloga tretjega za odlog izvršbe namreč ni presojalo vsebinsko in tako tudi ni presojalo, ali bi tretji s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Omenjenega višje sodišče ne more opraviti kot prvo.

22. Glede na navedeno je pritožba tretjega utemeljena ter ji je višje sodišče zato ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

23. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ugovor tretjega s prilogami najprej vroči v odgovor upniku ter nato o ugovoru tretjega in predlogu tretjega za odlog izvršbe ponovno odloči. 24. Odločitev o pritožbenih stroških je višje sodišče skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.