Jedro

Zahteva za dopolnitev vloge se je nanašala na dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Ta dejstva in okoliščine pa predstavljajo del dejanskega stanja, na katerega tožnik opira svoj zahtevek. Dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, mora stranka navesti natančno, po resnici in določno (člen 140. ZUP). V primeru, da tega ne stori, niti na poziv organa, organ postopek nadaljuje in v skladu z materialnimi predpisi odloči o stvari. Ne more pa biti neizpolnitev zahteve za predložitev takih dokazov razlog za zavrženje vloge po drugem odstavku 67. člena ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Okrožnega sodišča A, Organa za brezplačno pravno pomoč, št.... z dne 11. 2. 2005 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je bila vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči nepopolna, tožnik pa ni odpravil pomanjkljivosti v postavljenem roku. Tožena stranka je namreč po prejemu vloge ugotovila, da ne vsebuje vsega, da bi se lahko obravnavala, zato je tožnika s sklepom z dne 14. 10. 2004 pozvala na dopolnitev vloge in mu določila osemdnevni rok za odpravo pomanjkljivosti. Navedeni sklep je bil tožniku vročen v zaporu B, kjer je prestajal zaporno kazen in sicer na način, da je vročevalec pisanje pustil na prosilčevi postelji, ker pošte ni hotel sprejeti. S tem se je na podlagi določbe 95. člena ZUP štelo, da je vročitev opravljena. Po določbi drugega odstavka 67. člena ZUP pa organ v primeru, če stranka pomanjkljivosti ne odpravi v roku, ki ga je določil organ, s sklepom vlogo zavrže. Tako je v obravnavanem primeru ravnala tudi tožena stranka, saj tožnik v postavljenem roku osem dni svoje vloge ni dopolnil. Tožnik v tožbi navaja, da so v izpodbijanem sklepu zapisane neresnice, prav tako pa je AA utajila njegovo prošnjo, da mu omogoči, da dopolni vlogo ustno na zapisnik pri sodišču. Dne 8. 12. 2004 je prispel iz bolnice, kjer je bil operiran na roki. Zaradi navedenega je bil nezmožen za pisanje, zato je sodišču vrnil vseh 24 sklepov za dopolnitev prošenj za brezplačno pravno pomoč in sodišče zaprosil, da bi vloge dopolnil ustno na zapisnik. Sodišče temu ni ugodilo, zato je dne 18. 1. 2005 urad predsednika sodišča ponovno zaprosil, da se mu omogoči dopolniti vloge za zapisnik. Ker tudi to ni bilo upoštevano, je napisal eno dopolnitev ter jo 24 krat kopiral in vložil na sodišče. Ravnal je torej v skladu z zahtevo sodišča. Meni, da se mu sodnica AA maščuje, zato je že večkrat zahteval njeno izločitev v zvezi z reševanjem njegovih zadev, prav tako pa jo je ovadil pri policiji. Kljub temu pa še vedno rešuje njegove vloge za brezplačno pravno pomoč, vloge tudi neutemeljeno zadržuje ter jih odstopa v reševanje drugim sodiščem. Ker ima vloženih več vlog za brezplačno pravno pomoč, mu tudi ni znano, na katero vlogo se nanaša obravnavana zadeva. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, prav tako pa prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijanega sklepa. Tožnik v svoji vlogi ni zahteval izločitev podpredsednice sodišča, prav tako pa ZUP določa, da se lahko zahteva izločitev uradne osebe samo do izdaje upravne odločbe. V tožbi pa tožnik tudi ne navaja ničesar, s čimer bi utemeljil upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je navedeno prošnjo zavrgla kot nepopolno in nerazumljivo, saj je tožnik ni dopolnil v postavljenem roku. Tožnik sicer navaja, da je bil v kritičnem času, ko ga je sodišče pozvalo na dopolnitev vloge, operiran na roki, vendar pa o tem tožena stranka ni bila obveščena, niti ni kasneje predložil kakšnega zdravniškega opravičila oz. potrdila. Sodišču pa je znano, da je tožnik v kritičnem času vlagal številne vloge na sodišče v drugih postopkih. Ob tem še ugotavlja, da tožnik vlaga tudi številne tožbe na upravno sodišče, s tem pa povečuje stroške državnih organov in dodatno zavlačuje njihovo delo z nerazumljivimi in nepopolnimi vlogami. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni priglasil udeležbe v tem postopku.

Tožba je utemeljena.

V obravnavnem primeru je sporna odločitev tožene stranke, da tožnikovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrže, ker ni odpravil pomanjkljivosti v postavljenem roku. Po določbi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, ZUP), ki se po določbi 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, ZBPP) uporablja tudi v postopku odločanja o brezplačni pravni pomoči, organ s sklepom zavrže vlogo, če stranka v postavljenem roku ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti.

Postopanje organa z nepopolnimi ali nerazumljivimi vlogami ureja določba 67. člena ZUP. V skladu z navedeno določbo mora organ, ki prejme tako vlogo, od stranke zahtevati odpravo pomanjkljivosti ter tudi določiti rok, v katerem mora to storiti. Poziv za odpravo pomanjkljivosti se pošlje v pisni obliki, lahko pa se sporoči tudi po telefonu ali ustno, če pride vložnik k organu. Po določbah ZUP se šteje, da je vloga nepopolna, če ne vsebuje vseh podatkov, ki so v 66. členu istega zakona določeni kot obvezni. Vloga tako mora predvsem obsegati osebne podatke o vložniku, zadevo, katere se vloga tiče, zahtevek oz. predlog ter lastni ročni podpis vložnika. Pri tem pa mora biti zadeva navedena tako, da je razumljivo, za kaj gre, glede zahtevka pa zadostuje, da vložnik razumljivo pove, kaj zahteva oz. predlaga.

Vsebino vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa Pravilnik o obrazcu za prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in predložitev listin (Uradni list RS, št. 75/01, Pravilnik). Navedeni Pravilnik tako določa podatke, ki jih je potrebno vpisati v predpisani obrazec. Glede podatkov o zadevi je potrebno vpisati kratek opis dejanskega stanja, stanje o zadevi, navedbo organa, če je postopek že v teku ter druge podatke, ki lahko vplivajo na izid postopka (4. člen Pravilnika).

Iz predloženega spisa je razvidno, da je tožnik prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložil na predpisanem obrazcu in da je tudi ustrezno izpolnil posamezne rubrike tega obrazca tako glede predmeta kot glede zahtevka. S sklepom z dne 14. 10. 2004 pa je tožena stranka tožnika pozvala, da vlogo dopolni in sicer, da glede podatkov o zadevi navede, zakaj je zadeva pomembna za njegov osebni in socialni ekonomski položaj, zakaj je pričakovani izid zadeve zanj življenjskega pomena, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter ali je zaradi nerešene zadeve utrpel kakšno pravno priznano škodo, za kar naj tudi predloži eventualna dokazila. Zahteva za dopolnitev vloge se je torej nanašala na dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Ta dejstva in okoliščine pa predstavljajo del dejanskega stanja, na katerega tožnik opira svoj zahtevek. Dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, mora stranka navesti natančno, po resnici in določno (člen 140. ZUP). V primeru, da tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba. Če za svoje navedbe, niti na poziv organa, stranka dokazov ne predloži, organ postopek nadaljuje in v skladu z materialnimi predpisi odloči o stvari. Ne more pa biti neizpolnitev zahteve za predložitev takih dokazov razlog za zavrženje vloge po drugem odstavku 67. člena ZUP. V obravnavanem primeru zato po presoji sodišča niso bili podani razlogi za zavrženje tožnikove vloge po navedeni določbi. Prav tako sodišče meni, da je glede na konkretne okoliščine zadeve vprašljiva primernost postavljenega roka za dopolnitev vloge. Toženi stranki je bilo znano, da je tožnik na prestajanju kazni v zaporu B, prav tako pa je izdalo večje število zahtev za dopolnitev različnih vlog. Določitev primernega roka pa je tudi pomembna za presojo ali je šteti, da je vložnik pravočasno odpravil pomanjkljivosti, torej za presojo zakonitosti sklepa o zavrženju vloge.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena, zato ji je ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00, ZUS). V ponovnem postopku bo morala tožena stranka, ob upoštevanju stališča sodišča glede postopka, izraženega v tej sodbi, ponovno odločiti o utemeljenosti tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker je sodišče tožnikovi tožbi ugodilo, ni odločalo o njegovi prošnji za taksno oprostitev, saj se v tem primeru, v skladu z določbo petega odstavka 34. člena ZBPP, stroški sodne takse za tožbo krijejo iz sredstev proračuna RS.