Jedro

Po določbi 43. člena ZBPP se za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč šteje plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena ne le na podlagi lažnega prikazovanja, pač pa tudi na podlagi zamolčanja podatkov.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo z dne 13. 2. 2014 je tožena stranka na podlagi 2. in 3. odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji) odločila, da je tožnica dolžna vrniti prejeto brezplačno pravno pomoč v znesku 242,88 EUR v 15 dneh od pravnomočnosti te odločbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne poteka izpolnitvenega roka do plačila na račun tožene stranke, da ne bo izvršbe.

V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je že s svojo odločbo z dne 5. 11. 2012, ki je postala pravnomočna 15. 1. 2013, ugotovila, da tožnica od 1. novembra 2013 dalje ni več upravičena do brezplačne pravne pomoči, četudi sama tožnica o spremembi okoliščin, ki vplivajo na njeno pravico do brezplačne pravne pomoči tožene stranke sploh ni obvestila. Sicer ji je bila predhodno že dne 11. 4. 2012 dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu opr. št. Pd ..., ki se je obravnaval na zunanjem oddelku tožene stranke v Novem mestu, za nudenje katere ji je bil določen odvetnik A.A., ki so mu bili na podlagi sklepa tožene stranke št. Bpp 77/2012 z dne 14. 12. 2012 tudi že izplačani priznani stroški za pravno svetovanje in zastopanje v navedenem individualnem delovnem sporu v višini 242,88 EUR, kar obsega nagrado za narok v višini 182,40 EUR, pavšalni znesek za materialne stroške v višini 20,00 EUR in 20 % DDV. Glede na navedeno se šteje, da je tožnica brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: bpp) prejela neupravičeno, zato je v skladu z 2. odstavkom 43. člena ZBPP dolžna vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč.

Tožnica meni, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita ter v tožbi uveljavlja vse razloge iz 1., 2., 3. in 4. točke 1. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji), češ da se ji premoženjsko stanje ni spremenilo ali izboljšalo. Dodaja še, da je tožnica samska oseba, češ da ni izvenzakonska partnerka B.B. z naslovom C. Tožnica še navaja, da je sicer prijavljena na naslovu C., kjer ima v uporabi manjšo sobo in sanitarije, saj je več let pomagala pri varstvu in oskrbi Č.Č., to je očeta B.B. Kot pomemben izpostavlja podatek, da tožnica nima otrok in da ne živi v življenjski skupnosti z B.B. Zato meni, da premoženje B.B., to je njegova dediščina po pokojnem očetu Č.Č., tudi ne vpliva na premoženje tožnice, češ da tožnica od B.B., niti od pokojnega Č.Č., ni prejela nobenega premoženja. Toženi stranki očita, češ da naj bi izpodbijano odločbo izdala preuranjeno, ker tožnice ni zaslišala in tudi ne B.B., tožnici pa naj tudi ne bi bila omogočena udeležba v postopku tako, da bi bila lahko podala svojo izjavo. Poudarja še, da je bila v konkretnem primeru bpp izplačana za vse do tedaj opravljene odvetniške storitve po sklepu tožene stranke št. Bpp 77/2012 z dne 13. 12. 2012 in na tej podlagi izdanega računa, navedeno izplačilo pa naj bi bilo izvedeno pravilno in zakonito, zatorej naj ne bi obstajala zakonska podlaga za vračilo brezplačne pravne pomoči, češ da je bila tožnica za določeno obdobje upravičena do bpp, ki je bila v tem delu tudi izplačana. Sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi in zaslišanju tožnice ter vpogledu izpodbijane odločbe oziroma spisa tožene stranke št. Bpp 77/2012 izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka in hkrati podaja še prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti vztraja pri izpodbijani odločbi, s katero je bila tožnici naložena vrnitev prejete bpp, glede na to, da so bili tožnici dodeljenemu odvetniku za bpp predhodno na podlagi sklepa št. Bpp 77/2012 z dne 14. 12. 2012 že izplačani stroški bpp v višini 242,88 EUR ter da je bilo s posebno odločbo št. Bpp 77/2012 z dne 5. 11. 2012, ki je postala pravnomočna 15. 1. 2013, že predhodno ugotovljeno, da tožnica od 1. 11. 2012 zaradi spremembe premoženjskega stanja ni več upravičena do bpp, ki ji je bila sicer odobrena od 1. 3. 2012 s posebno odločbo z dne 6. 3. 2012, s katero je bil določen tudi obseg pravnih storitev, za nudenje katerih ji je bil določen odvetnik A.A. Zoper posebno odločbo o ukinitvi bpp je tožnica vložila tožbo, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno s sodbo Upravnega sodišča št. I U 1810/2012 z dne 15. 1. 2013, s katero je bila tožba zavrnjena. Ob sklicevanju na določilo 2. odstavka 43. člena ZBPP tožena stranka poudarja, da je iz pravnomočne odločbe ugotovila, da tožnica ni več upravičena do bpp. Tedaj ji znesek stroškov bpp še ni bil znan, saj je odvetnik stroške priglasil šele po izdaji navedene odločbe, s katero je bilo ugotovljeno, da tožnica ni več upravičena do bpp. Glede na to je morala tožena stranka odločiti še o višini ter času in načinu vrnitve bpp s posebno, sedaj izpodbijano odločbo. Zato navedbe v tožbi označuje za brezpredmetne, češ da tožnica s sedanjo tožbo v bistvu izpodbija pravnomočno odločbo, s katero je bila bpp ukinjena. O tem pa, da namreč ni upravičena do bpp, pa je bila tožnica že predhodno seznanjena z omenjeno pravnomočno odločbo, izdano v postopku, v katerem ji je bila omogočena tudi udeležba v postopku, medtem ko za samo ugotovitev višine bpp ni potrebno, da bi tožena stranka pridobila izjavo tožnice, saj je višina izplačane bpp nesporna in tožnica v tožbi tega podatka sploh ne izpodbija. Glede na vse navedeno tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožnica v danem roku in tudi ne pozneje vse do odločitve sodišča v tem upravnem sporu ni vložila odgovora na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, ki ji ga je sodišče posredovalo 21. 3. 2014. K točki 1: Tožba ni utemeljena.

Po vpogledu predmetnega upravnega spisa Organa za brezplačno pravno pomoč Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 77/2012, ki ga je skupaj z odgovorom na tožbo v skladu z določili 38. člena ZUS-1 predložila tožena stranka, sodišče ugotavlja, da je tožnica dne 3. 2. 2012 vložila prošnjo za dodelitev bpp na predpisanem obrazcu Bpp št. 1, opremljenim z datumom 22. 6. 2011, tožena stranka pa jo je 9. 2. 2012 s posebnim sklepom št. Bpp 77/2012/2 pozvala k dopolnitvi vložene prošnje, še istega dne pa je na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije, na Ministrstvo za finance – pristojni Davčni urad ter na Upravno enoto C. in na banko D. d.d. posredovala pisna zaprosila za podatke o premoženjskem stanju tožnice ter o njej izplačanih prejemkih na podlagi ZPIZ za mesece november in december 2011 ter januar 2012, kot tudi za podatke o skupnem gospodinjstvu, stalnem oziroma začasnem prebivališču ter o lastništvu motornih vozil ter za podatke o stanju in prometu na osebnem transakcijskem računu tožnice, ki je dne 16. 2. 2012 vložila dopolnitev prošnje za BPP, z naknadno dopolnitvijo z dne 1. 3. 2013, s katero je sporočila podatke o družinskem članu, to je B.B., z navedbo njegove EMŠO in davčne številke ter njegovim naslovom stalnega prebivališča v C., in navedbo številke osebne bančnega računa ter premoženjskega in dohodkovnega stanja. Na podlagi vseh navedenih podatkov je tožena stranka z odločbo št. Bpp 77/2012/6 z dne 6. 3. 2012 odločila, da tožnici dodeli bpp za pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu zoper E. d.d., zaradi izplačila odškodnine – nesreča pri delu, ki se na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, Zunanjem oddelku v Novem mestu obravnava pod opr. št. Pd ..., na prvi stopnji, za nudenje katere se določi odvetnik A.A., ki mora strokovni službi za BPP vrniti napotnico v roku 8 dni po opravljeni pravni pomoči skupaj z izvirnikom stroškovnika, v primeru pa, da napotnice ne bo vrnil v navedenem roku, ne bo upravičen do plačila storitev bpp. Hkrati je bila tožnica dodatno opozorjena, da mora pogoje za odobritev bpp izpolnjevati ves čas, za katerega se ji le-ta odobri ter da mora kakršnokoli spremembo, ki bi vplivala na pravico do bpp ter obliko, obseg in obdobje prejemanja sporočiti strokovni službi za bpp v 8-ih dneh, ko izve zanjo, v nasprotnem primeru pa bo mogoče po uradni dolžnosti začeti postopek ugotavljanja upravičenosti do bpp, ob pojasnilu, kaj se po določbi 1. odstavka 43. člena ZBPP šteje za neupravičeno prejeto bpp.

Nadalje je iz podatkov v listinah predloženega upravnega spisa tudi razvidno, da je tožena stranka že predhodno s posebno pravnomočno odločbo št. Bpp 77/2012/8 z dne 5. 11. 2012 ugotovila, da tožnica od 1. 11. 2012 ni več upravičena do brezplačne pravne pomoči, ker je bilo po izvedenem ugotovitvenem postopku ugotovljeno, da je tožničin izvenzakonski partner B.B. iz C. (naknadno postal) lastnik oziroma solastnik premoženja, katerega vrednost presega 13.870,00 EUR, ker je v celoti lastnik v nadaljevanju naštetih nepremičnin v skupni vrednosti 56.476,00 EUR ter solastnik v nadaljevanju posebej naštetih nepremičnin, katerih vrednost znaša 25.610,33 EUR. Zoper navedeno odločbo je tožnica vložila tožbo v upravnem sporu, sodišče pa je njeno tožbo zavrnilo s sodbo št. I U 1810/2012-7 z dne 15. 1. 2013, ki je postala pravnomočna 15. 1. 2013. Tako je bilo s sedaj izpodbijano odločbo, ki je bila naknadno izdana, odločeno le še o tem, da je tožnica dolžna vrniti neupravičeno prejeto bpp v znesku 242,88 EUR.

V obravnavani zadevi med strankama tako ni sporno, da je bila tožnici v zadevi Bpp 77/2012 dodeljena redna bpp, za tožnico pa je sporno vprašanje, ali mora prejeto bpp v navedenem znesku vrniti.

Vrnitev neupravičeno prejete bpp je zakonodajalec uredil v VII. poglavju ZBPP z določili členov od 41. do 43. člena ZBPP. Po določbi 41. člena ZBPP mora namreč upravičenec pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena. Po določbi 43. člena ZBPP se za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena ne le na podlagi lažnega prikazovanja, pač pa tudi na podlagi zamolčanja podatkov. V takem primeru je upravičenec dolžan neupravičeno prejeto bpp vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen. Ker po določbi 43. člena ZBPP za zaključek, da je bila upravičencu brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno, zadostuje že zgolj ugotovitev, da je šlo za bodisi zamolčanje podatkov ali za njihovo lažno prikazovanje, v konkretnem primeru za odločitev v zadevi niso pravno relevantni tožničini ugovori, češ da se njeno premoženjsko stanje ni spremenilo in izboljšalo, ker ona sama od B.B. niti od pokojnega Č.Č. ni prejela nobenega premoženja, ob ugotovitvi, da je protispisen in kot tak neutemeljen njen tožbeni ugovor, da tožnica ni izvenzakonska partnerka B.B., saj je namreč sama tožnica lastnoročno posredovala toženi stranki podatke o svojem izvenzakonskem partnerju B.B. v svoji dopolnitvi vloge za bpp z dne 9. 2. 2012, kot je razvidno iz podatkov v listinah predloženega upravnega spisa na listovni št. 18 in 19. Glede na navedeno so bila po presoji sodišča citirana določila 41. in 43. člena ZBPP v izpodbijani odločbi pravilno uporabljena. To še zlasti velja ob med strankama nespornem dejstvu, da je tožnica že predhodno prejela posebno odločbo o tem, da je tožnica neupravičeno prejela brezplačno pravno pomoč, o čemer je že predhodno presojalo sodišče na podlagi tožbe tožnice zoper navedeno posebno odločbo tožene stranke o ukinitvi brezplačne pravne pomoči št. BPP 77/2012 z dne 5. 11. 2012, zoper katero je tožnica vložila tožbo v upravnem sporu, sodišče pa je tedaj njeno tožbo zavrnilo s sodbo št. I U 1810/2012-7 z dne 15. 1. 2013, ki je postala pravnomočna 15. 1. 2013, s katero je sodišče ugotovilo, da je bila tedaj izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

Sodišče je iz navedenih razlogov tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. lena ZUS-1 kot neutemeljeno. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1, saj med strankama niso sporne za odločitev relevantne dejanske okoliščine o višini imenovanemu odvetniku izplačanega zneska za opravljene storitve bpp, ki je podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta.

K točki 2: Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je zavrnilo tudi zahtevek tožnice za povrnitev stroškov postopka ob upoštevanju določbe 4. odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.

Tožnica je v tožbi tudi zaprosila za oprostitev plačila sodnih taks, vendar sodišče o navedenem predlogu ni posebej odločilo, ker se v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodne takse ne plačujejo (10. člen Zakona o sodnih taksah).