Jedro

Tožencu je bila tožba vročena osebno na pravilnem naslovu. To, da je bila na vročilnici ob pravilnem naslovu zapisana napačna hišna številka, na pravilnost vročitve ni vplivalo.

Narava lastninske pravice daje lastniku pravico, da od vsakogar zahteva prenehanje kakršnegakoli posega v lastninsko pravico, še posebej takšnega, ki kaže na prilaščanje kakšne pravice na lastnikovi stvari. Tak poseg je tudi hoja po sredini tožnikove nepremičnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se zamudna sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje: Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da je dolžan opustiti poseganje v tožnikovo lastninsko pravico na nepremičnini parc. št. AA k.o. Š., še posebej hojo po dvorišču oziroma zelenici. Naložilo mu je še, da mora tožniku v 15 dneh povrniti 297,89 EUR pravdnih stroškov.

Pritožbeni razlogi, predlog in povzetek ključnih pritožbenih navedb: Zoper takšno sodbo se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženec, ki predlaga, da višje sodišče “tožbeni zahtevek zavrže“ oziroma zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pojasnjuje, da je tožnik v tožbi navedel, da je toženčev naslov X 3. Šele v oktobru 2008 je tožbo spremenil tako, da je naslov spremenil v X 13. Napačno naslovljena tožba tožencu nikakor ni mogla biti vročena že 16. 9. 2008. Tudi na vročilnici, ki se nahaja v sodnem spisu, je nekdo naknadno spremenil naslov X 3 v naslov X 13. Spremenjene sodbe (pritožnik najbrž misli tožbe), to je sodbe (pritožnik najbrž misli tožbe) s pravilnim naslovom toženca, pa mu sodišče niti ni vročalo. Pritožnik meni, da je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka.

Toženec poleg tega meni, da je tožbeni zahtevek nesklepčen, saj tožnik v tožbi ni opredelil časovnega vidika in pogostosti prevažanja smetnjaka po nepremičnini, sploh pa ni opredelil časovnega vidika in pogostosti hoje po zelenici. Iz tega pritožnik zaključuje, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

V nadaljevanju pritožbe toženec navaja, da je trditvena podlaga tožbe skopa, da tožnik ni ponudil dokaznih sredstev, da ni navedel v čem je oviran in v čem je motena njegova zasebnost in da njegove navedbe niso izkazane s predlaganimi dokazi.

Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

O očitani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka oziroma o vročanju: V spisu, speta k listovni številki 6, je vročilnica, iz katere izhaja, da je toženec prejel drugopis tožbe in prilog ter poziv na vložitev odgovora na tožbo na obrazcu Odg-v2. Vročilnica je javna listina, ki v skladu z določbo 1. odstavka 224. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju ZPP) dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Iz vročilnice, ki je sestavljena v skladu z določbo 149. člena ZPP, izhaja, da je naslovnik (toženec) 16. 9. 2008 osebno prejel zgoraj opisano pisanje. Pritožnik v pritožbi niti ne trdi, da podatki v vročilnici niso pravilni, ne trdi, da tožbe, prilog in poziva na vložitev odgovora 16. 9. 2008 ni prejel, torej, da bi bila vsebina vročilnice napačna, niti tega ne dokazuje. Že glede na določbo 6. odstavka 139. člena ZPP pritožbene trditve, ki napadajo vročanje tožbe, niso utemeljene, saj se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. V tej zadevi pa tudi ni prišlo do kršitve pravil o vročanju. V tožbi in posledično tudi na vročilnici je bil res zapisan napačen naslov toženca – namesto X 13, je bil napisan naslov X 3. Vendar pa je Pošta Slovenije na podlagi poizvedbe sodišča pojasnila, da je pismonoša pisanje 16. 9. 2009 vročil osebno naslovniku na pravilnem naslovu – X 13, saj naslovnika pozna. Ocenil je, da je šlo pri zapisu naslova za tiskarsko napako in sam popravil hišno številko na vročilnici. Vročitev je bila torej opravljena na pravilnem naslovu in pravilni osebi.

Poprava napačno zapisanega naslova v tožbi ne predstavlja spremembe tožbe, zato so brezpredmetne pritožbene navedbe, da tožencu spremenjena tožba ni bila vročena.

O predlaganih dokazih in popolnosti tožbe: Ne drži pritožbena trditev, da tožnik ni predlagal izvedbe dokazov. Tožnik je ponudil dokaze za vsak posamezen sklop dejstev, kar zadošča za zaključek, da je tožba popolna (2). Pritožbena navedba, da tožbene trditve s predlaganimi dokazi niso dokazane, pa v pritožbenem postopku zoper zamudno sodbo ne more biti predmet preizkusa. V situaciji, ko toženec na tožbo ne odgovori, se namreč vzpostavi domneva, da priznava trditve, na katere tožnik opira tožbeni zahtevek. Ob izdaji zamudne sodbe mora sodišče preizkusiti le, ali dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik (4. točka 1. odstavka 318. člena ZPP), kar je sodišče prve stopnje v tej zadevi pravilno naredilo.

O sklepčnosti tožbe: V skladu z določbo 1. odstavka 99. člena Stvarnopravnega zakonika(3) (v nadaljevanju SPZ) lahko lastnik, ki ga kdo tretji protipravno vznemirja, s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha. Vznemirjanje v smislu 99. člena SPZ mora biti resda trajno ali ponavljajoče se, a prav to trdi tožnik v tožbi, ko navaja, da toženec po njegovi nepremičnini hodi že nekaj časa. Absolutna narava lastninske pravice daje lastniku pravico, da od vsakogar zahteva prenehanje kakršnegakoli posega v lastninsko pravico, še posebej takšnega, ki kaže na prilaščanje kakšne pravice na lastnikovi stvari. Tožnik je v tožbi navedel, da je lastnik parc. št. AA k.o. Š. in da toženec prav po sredini sporne nepremičnine že nekaj časa hodi, kljub pozivom tožnika, naj s tem preneha. Takšne trditve utemeljujejo ugoditev zahtevku na podlagi 1. odstavka 99. člena SPZ.

Pritožbene navedbe, da tožnik ni opredelil časovnega vidika in pogostosti prevažanja smetnjaka po njegovi nepremičnini, ne terjajo odgovora pritožbenega sodišča, saj takšno toženčevo ravnanje ni bilo predmet tega postopka.

Odločitev pritožbenega sodišča in podlaga zanjo: Pritožba torej ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 318. člena ZPP in ni kršilo določb pravdnega postopka, zato je višje sodišče pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije pritožbene stroške. Tožnik, ki je na pritožbo odgovoril in priglasil stroške sestave odgovora na pritožbo, pa z vložitvijo odgovora na pritožbo ni mogel v ničemer spremeniti svojega procesnega položaja. Stroški za odgovor na pritožbo torej niso bili potrebni in jih mora kriti sam.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 (ZPP-UPB3) in 45/2008 (ZPP-D).

(2) Prim.: Aleš Galič v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, 2. knjiga, str. 133. (3) Ur. l. RS, št. 87/2002.