Jedro

Zavrženje predloga za imenovanje arbitra zaradi opustitve predhodnega poziva nasprotnemu udeležencu predstavlja resno omejitev pravice od sodnega varstva, zato bi morala biti taka sankcija v zakonu določena izrecno in nedvoumno. Ker ni, predhodni poziv nasprotnemu udeležencu za imenovanje arbitra iz 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZArbit ni procesna predpostavka za sodno varstvo, ki ga v konkretnem primeru uveljavlja predlagatelj.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je 27. 8. 2014 podal predlog za imenovanje in postavitev arbitra nasprotnih udeležencev za razrešitev spora glede obsega nujnih vzdrževalnih del na večstanovanjski stavbi ...

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se vloga predlagatelja za določitev arbitra z dne 27. 8. 2014 in dopolnitev vloge za določitev arbitra z dne 24. 9. 2014 zavržeta.

3. Zoper ta sklep je predlagatelj vložil pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in sodišču prve stopnje naloži postavitev arbitra v konkretni zadevi. Najprej kronološko opisuje razvoj spora v zvezi z nujnimi vzdrževalnimi deli na večstanovanjski stavbi na naslovu ..., ter postopanje sodišča prve stopnje. Predlagatelj meni, da je zadostil črki zakona in je bil poziv za postavitev arbitra, ki ga je nasprotni udeleženec prejel po odvetniku 18. 6. 2014, pravilen in zakonit. Nasprotni udeleženec je bil dolžan v postavljenem roku imenovati svojega arbitra in poskrbeti za prenos pooblastilnega razmerja. Verjetno ne drži, da v arbitražnem postopku ni dovoljeno imeti pooblaščenca. Vsaka stranka ima pravico opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu. Če se nasprotni udeleženec z vsebino pisma ne bi strinjal, bi moral temu izrecno ugovarjati, na kar bi ga moral odvetnik kot prava vešč strokovnjak opozoriti. Nasprotni udeleženec je bil o začetku postopka izbranega sodišča, to je tehničnega razsodišča, obveščen, prav tako o dolžnosti imenovanja arbitra in prenosu pooblastilnega razmerja v določenem roku. Odvetnik se je skupaj z nasprotnim udeležencem odločil za pasivnost ravnanja, s čimer pa se ne more ogniti posledicam - namesto njiju opravi imenovanje arbitra na podlagi zakonskega pooblastila pristojno državno sodišče na stroške nasprotnega udeleženca. Predlagatelj pojasnjuje, da je bil v arbitražno reševanje prisiljen, ker se pogledi pogodbenih strank o obsegu nujnih vzdrževalnih del in iz njih izvirajočih finančnih obveznostih razhajajo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Poleg vprašanj in procesnih situacij glede (ne)veljavnosti arbitražnega sporazuma se sodišče z arbitražo lahko sreča v dveh vrstah pristojnosti: po eni strani ima sodišče t. i. funkcije podpore in pomoči arbitraži, po drugi strani pa ima sodišče nadzorne funkcije nad arbitražo.1 O imenovanju arbitra (tretji in četrti odstavek 14. člena Zakona o arbitraži, v nadaljevanju ZArbit) Okrožno sodišče v Ljubljani odloča v nepravdnem postopku (drugi odstavek 9. člena ZArbit).

6. Vrhovno sodišče poudarja, da za izpodbijano odločitev ključna okoliščina, to je da naj predlagatelj nasprotnih udeležencev ne bi (pravilno) pozval k imenovanju njunega arbitra, ni razlog za zavrženje njegovega predloga. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), na katerega napotuje Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP),2 v 274. členu natančno in taksativno našteva procesne predpostavke za vložitev zahteve za sodno varstvo. Med temi predhodnega poziva nasprotni stranki oziroma udeležencu (za imenovanje arbitra) ni. Poleg tega (tudi) določba 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZArbit ne predvideva sankcije. Ne ZArbit ne ZNP ne ZPP torej ne določajo, da bi opustitev predhodnega poziva za imenovanje arbitra imela kakršnekoli posledice. Zavrženje predloga za imenovanje arbitra zaradi opustitve predhodnega poziva nasprotnemu udeležencu predstavlja resno omejitev pravice do sodnega varstva, zato bi morala biti taka sankcija v zakonu določena izrecno in nedvoumno. Ker ni, predhodni poziv nasprotnemu udeležencu za imenovanje arbitra iz 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZArbit ni procesna predpostavka za sodno varstvo, ki ga v konkretnem primeru uveljavlja predlagatelj. Razlogov za zavrženje njegovega predloga torej ni (bilo).

7. Iz tega razloga je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), v katerem naj o predlogu odloči vsebinsko.

1 Primerjaj A. Galič, Arbitražni sporazum in pristojnosti sodišča v zvezi z arbitražo, Delavci in delodajalci, št. 4, 2004. 2 Primerjaj 37. člen ZNP.