Jedro

Pri vračanju neupravičeno pridobljenega tečejo zamudne obresti od dneva vložitve zahtevka, razen če tožnik dokaže, da je bil pridobitelj nepošten.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se deloma ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izreku o pravdnih stroških razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Sicer se pritožba tožeče stranke zavrne kot neutemeljena in v izpodbijanem a nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in odločilo, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki od zneska tolarske protivrednosti 2.000 DEM po uradnem tečaju na dan plačila od 12.9.1989 dalje do plačila zamudne obresti v tolarjih po obrestni meri, po kateri se v krajih izpolnitve obrestujejo devizne hranilne vloge v DEM na vpogled pri banki v 15 dneh, da ne bo izvršbe, višji tožbeni zahtevek tožeče stranke pa je zavrnilo. Glede pravdnih stroškov pa je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške.

Zoper to sodbo se v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo višji tožbeni zahtevek glede zamudnih obresti in v delu glede pravdnih stroškov pritožuje tožeča stranka brez posebne navedbe pritožbenih razlogov in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v zavrnjenem delu spremeni, tako da se priznajo obresti od 16.5.1972, prav tako pa, da se toženi stranki naložijo v plačilo pravdni stroški tožeče stranke. Tožeča stranka vztraja pri tem, da bi moralo sodišče prve stopnje priznati zamudne obresti od dneva, ko je tožnik pok. zapustniku nakazal 2.000 DEM. Sicer se sklicuje na navedbe v prejšnji pritožbi. Neutemeljeno pa je sodišče prve stopnje odločilo o stroških postopka, saj je le te zakrivila tožena stranka sama.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena le v izreku o stroških, sicer pa ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v delu, v katerem je zavrnilo višji tožbeni zahtevek tožeče stranke glede zamudnih obresti, glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo nobenih takih kršitev v postopku, ki bi jih pritožbeno sodišče moralo upoštevati po uradni dolžnosti. V zadnji pritožbi tožeča stranka podrobno niti ne navaja razlogov za svoje stališče, sklicuje se le na svojo prejšnjo pritožbo. Po mnenju pritožbenega sodišča pa je zaključek sodišča prve stopnje o tem, da tečejo zamudne obresti za znesek tolarske protivrednosti 2.000 DEM, ki ga je tožnik izročil pok. ..., le od 12.9.1989 dalje, ko je bila vložena v tej zadevi tožba. Obresti bi tekle že od dneva izročitve denarja le, če bi bil pridobitelj nepošten, kar pa mora dokazati tožeča stranka. Tega po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje tožeča stranka ni uspela, v pritožbi pa ne ponuja nobenih dodatnih dokazov v tej smeri. Že zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke v glavni stvari zavrnilo kot neutemeljeno in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pač pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je potrebno razveljaviti izrek o pravdnih stroških v izpodbijani sodbi. Glede na to, da je tožeča stranka uspela v glavni stvari in deloma tudi glede zamudnih obresti, le glede dela zamudnih obresti pa v pravdi ni uspela, odločitev o stroških, po kateri vsaka pravdna stranka trpi svoje pravdne stroške ne more biti v skladu z določilom 154. člena ZPP. Ta odločitev pa tudi sicer ni obrazložena, tako da je sodišče prve stopnje zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke glede izreka o stroških v izpodbijani sodbi ugodilo in v tem delu izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo v tem obsegu sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pri ponovnem odločanju naj sodišče prve stopnje v vsakem primeru svojo odločitev o stroških ustrezno obrazloži, pri tem pa tudi upošteva uspeh pravdnih strank v postopku.