Jedro

Glavna obravnava je obligatorna institucija pravdnega postopka.

Pravilo je, da se odločba lahko izda samo na glavni obravnavi, razen izjem, ki so v ZPP posebej predpisane in predvidene (glej npr. 318. člen ZPP). Izdaja odločbe brez razpisanega naroka pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani 1. in

3. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

V izpodbijanem delu prvostopnega sklepa je sodišče v 1. točki izreka tožbo zavrglo, v 3. točki pa odločilo, da nosita tožeča in prvotožena stranka vsaka svoje stroške postopka.

Zoper navedeno odločitev se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Opozarja, da je prvostopno sodišče izdalo odločbo, ne da bi razpisalo glavno obravnavo, oporeka pa tudi razlogom, da tožeča stranka v tem postopku nima pravnega interesa na vloženi tožbi.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Menila je, da je z izdano odločbo o soglasju k lastninskemu preoblikovanju lastninjenje prvotožene stranke zaključeno. Zato je odločitev prvostopnega sodišča pravilna.

Pritožba je utemeljena.

Podlaga tožbenega zahtevka tožeče stranke je sprememba lastninskega deleža v prvotoženi stranki, ki so ga dolžni priznati tudi drugo, tretje in četrtotoženci kot predstavniki družbenega kapitala prvotne prvotožene stranke. Poleg oblikovalnega zahtevka ima tožeča stranka zoper vse tožence še dajatveni zahtevek, saj uveljavlja tudi vpis spremembe deleža v sodnem registru. Prvostopno sodišče je tožbo tožeče stranke s takšnim zahtevkom, kot je razviden zgoraj, zavrglo zato, ker se je postavilo na stališče, da tožeča stranka nima pravnega interesa za uveljavljanje takšnega zahtevka in da je pasivna legitimacija drugo, tretje in četrtotožene stranke vprašljiva.

Pretežni del pritožbe tožeče stranke temelji na dejstvu, da prvostopno sodišče nepravilno ni počakalo na odločitev Vrhovnega sodišča v upravnem sporu, ki se vodi pod opr. št. I UP 178/2000 (oziroma pod št. U 376/97 Upravnega sodišča Republike Slovenije). Iz sodbe Vrhovnega sodišča z dne 11.7.2003 pa je razvidno, da je bila pritožba tožnice v tej zadevi zavrnjena in sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije potrjena. Zato vsebinski razlogi pritožbe tožeče stranke v delu, ki se nanašajo na lastninsko preoblikovanje prvotožene stranke in na ugotovljeno vrednost družbenega kapitala na dan 1.1.1993 glede na zgoraj navedeno pravnomočno sodbo Vrhovnega sodišča niso utemeljeni.

Pač pa pritožba pravilno opozarja, da je prvostopno sodišče izdalo izpodbijani sklep brez razpisane glavne obravnave. Glavna obravnava je obligatorna inštitucija pravdnega postopka. Pravilo je, da se lahko odločba izda samo na glavni obravnavi, razen izjem, ki so v zakonu primeroma naštete (npr. 318. člen ZPP). V konkretnem primeru tudi ni šlo za predhodni preizkus tožbe, ki ga določa prvi odstavek

274. člena ZPP. Poleg tega je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da je glede drugo, tretje in četrte tožene stranke prvostopno sodišče menilo, da v tej zadevi niso pasivno legitimirane.

Kljub temu je odločilo s sklepom, s katerim je zavrglo tožbo v celoti in to brez opravljenega naroka. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče je odločalo o zahtevku tožeče stranke brez ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja (glej še prvi odstavek 4. člena ZPP). S tem je tožeči stranki tudi odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.

Iz tega razloga je bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi in izpodbijani sklep v skladu s 3. točko 365. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti prvostopnemu sodišču v nov postopek. Prvostopno sodišče bo moralo v novem sojenju upoštevati obligatornost javne obravnave in o zadevi odločati šele po izvedbi vseh dokazov na njej. Pri tem pa bo lahko upoštevalo že pravnomočno odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pod opr. št. I UP 178/2000, z dne 11.7.2003. Zaradi razveljavitve se odločitev o stroških pritožbenega postopka v skladu s četrtim odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.